V Gornji Radgoni se bo danes odvijal predzadnji sejemski dan letošnje AGRE, ki bo še posebej namenjen vprašanjem zadružništva. Opozorili smo na predstavitev poslanstva Ustanove dr. Antona Trstenjaka, ter posvet Kaj pomenijo vodotoki za kmetijsko rabo? Osrednji strokovni dogodek današnjega dne pa bo opoldanski Posvet: Hrana, voda in energija v luči podnebnih sprememb.

Dario Cortese je vrhunski poznavalec samoniklih rastlin, ki jih sodobni človek žal premalo pozna. Številne so bogatejše z minerali in ostalimi koristnimi snovmi za organizem, od gojenih po vrtovih. Pa vendarle pozor, treba je poznati, preden trgamo.

Po podatkih prehranskih raziskav se ribe premalokrat znajdejo na krožnikih Slovencev. Zakaj so ribe pomembne za zdravje in kako je z vsebnostjo kovin in drugih virov onesnaževanja voda? Katere ribe so najboljše in kako jih pripraviti? Naša gostja je bila dr. Urška Blaznik z Nacionalnega inšituta za javno zdravje.

Tokratna humoreska p. Karla Gržana prinaša zgodbo z naslovom Kisla repa. Zgodi se, da hrana v hipu postavi vse naše načrte na glavo ...

Ob evropskih volitvah smo v oddaji Via positiva gostili vodilna baskovska literata, Beñata Sarasolo in Juana Kruza Igerabideja. Nekatera njuna dela so prevedena tudi v slovenščino. V studiu je bila z nami tudi dr. Barbara Pregelj, ki je zaslužna za povezovanje baskovske ter slovenske kulture in literature. Govorili smo o pomenu branja, o poslanstvu knjig, pa tudi o ideji evropskega združevanja in njenih prednostih, skratka o pomembnih temah za mednarodno in evropsko širino.

V Argentini so začeli s poukom v slovenskih šolah, objavili smo pogovor z rojakinjo Marušo Zurc, ki je prejela posebno priznanje občine Moron v Buenos Airesu, v Kanalski dolini so zaskrbljeni glede ohrananja slovenstva, na avstrijskem Koroškem pa imajo veliko vlogo pri tem tudi kmetje.

Bliža se uveljavitev pravilnika o omejitvi transmaščobnih kislin v prehranskih izdelkih. Prof. prehrane dr. Igor Pravst je pojasnil, zakaj so te maščobe zdravju škodljive, kje so jih pri nas po letu 2015 našli in kaj bo po 7. aprilu 2019 drugače.

Za energijo moramo poskrbeti, da ohranimo zdravje, nič pa ne škodi, če je kakšna kalorična stvar manj v postnem času, je dejala s. Nikolino in dodala, da to nadomestimo s čim drugim. To nas hkrati razpoloži za kakšno drugo, večje, notranje darovanje in kakšno preprosto dobro delo.

Pravilen odgovor na afero poljsko meso bi bil, najprej lokalno, na naši slovenski, potem pa tudi na vseevropski strani, poiskati mehanizme, ki bodo tako učinkoviti, da ljudje niti pomislili ne bodo, da bi za ceno ekonomske uspešnosti v prehransko verigo dali nekaj, kar sami ne bi nikoli dali v usta. Če bomo to dosegli, noben novinar ne bo mogel več zapisati: Dovolj je sprenevedanja, bolno poljsko meso ste jedli že pred mojim razkritjem!

Govorila sta direktor Uprave za varno hrano Janez Posedi in predsednik uprave Celjskih mesnin Izidor Krivec.

Delovna skupina za predelavo mesa, ki deluje v okviru upravnega odbora Zadružne zveze Slovenije je na torkovem sestanku pozvala k javni objavi uvoznikov spornega poljskega govejega mesa. Zadružniki zahtevajo tudi takojšnjo spremembo zakonodaje, ki ureja javna naročila, kjer bi namesto najnižje cene imela prednost kakovost in sodelovanje v shemi izbrana kakovost Slovenija. V sporočilu za javnost, po sestanku omenjene komisije so zapisali, da že dalj časa opozarjajo na uvoz cenejšega govejega mesa iz tujine, ki največkrat pristane v javnih zavodih. Slovenske kmetijske zadruge, ki odkupujejo govedo izključno od slovenskih rejcev, in v večini meso označeno s shemo izbrana kakovost Slovenija, zaradi kriterija najnižje cene, pogosto niso cenovno zanimive za javne zavode, kljub temu, da lahko javni zavodi določen sklop živil nabavijo izven javnega naročila. Tako se v javnih zavodih bolni, ostareli, otroci, šolarji prehranjujejo s cenovno najugodnejšo hrano, ki je lahko vprašljiva glede kakovosti, še opozarjajo v Delovni skupini za predelavo mesa, ki deluje v okviru upravnega odbora Zadružne zveze Slovenije in predlagajo, da se zakonodaja, ki ureja javno naročanje popravi tako, da bo prednost imela kakovost in ne cena, ali pa se oskrba s hrano v celoti izloči iz sistema javnega naročanja.

Z nami je bila družinska zdravnica dr. Milena Blaž Kovač, govorili pa smo o podhranjenosti, ki je v času izobilja poseben izziv. Ob dveh milijardah pretežkih ljudi po svetu je namreč samo v Evropi kar 33 milijonov podhranjenih. Govorili smo o pravilni prehranski obravnavi, ki je ključ do zdravja oziroma predstavlja podporo zdravljenju pri bolnikih.

O smernicah zdravega prehranjevanja za starejše odrasle je spregovorila Vida Fajdiga Turk z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Poslušalce je zanimalo, koliko rdečega mesa se sme pojesti in ali je res povezan s pojavom raka in druga vprašanja, povezana s prehrano starejših.

Iz družine bogate vinogradniške tradicije prihaja Peter Ferjančič, izbran zaradi svojih vin Pinela, ki je vipavska avtohtona vrsta. Pogovarjali smo se o zvestobi tradiciji, o pristopih novih rodov in o sodobni kulturi pitja vina, ki je hrana, ustvarjeno za uživanje ob jedi in dobri družbi.

Na terenskem obisku mesta Gramsh in okoliških hribovskih vasi je nastalo veliko vtisov in posnetkov. Sestre usmiljenke v mestu vodijo misijon in pomagajo najrevnejšim tudi s pomočjo darovalcev iz Slovenije. Videli smo, kako se ta pomoč konkretno uporabi (prenova kopalnice, hrana, pomoč otrokom, šolanje...). Spregovorile so s. Vida Gerkman in s. Mira Berisha, pa tudi študentka medicine Elisa Baci iz Gramsha.

Veste, kaj je divja hrana? Tako rečemo samoniklim rastlinam, ki pogosto vsebujejo za zdravje in dobro počutje več koristnih snovi, kot na vrtu pridelana zelenjava. Čudna trditev, si morda mislite. Pa drži, v to nas je vpeljal in postregel z vrsto argumentov, eden največjih poznavalcev divje hrane pri nas in avtor knjig s to vsebino, Dario Cortese.

V oddaji Za življenje, za danes in za jutri je bil z nami zaporniški duhovnik Robert Friškovec. Z njim smo se pogovarjali o našem odnosu do hrane. Zakaj jo toliko zavržemo,kako je hrana prepletena z žviljenjem kristjana?

Divja hrana so pretežno samonikle rastline, ki pogosto vsebujejo za zdravje in dobro počutje več koristnih snovi, kot na vrtu pridelana zelenjava. Čudna trditev, si morda mislite. Pa drži, v to nas je vpeljal in postregel z vrsto argumentov, eden največjih poznavalcev divje hrane pri nas in avtor knjig s to vsebino, Dario Cortese. Kaj, kje in kako jih nabiramo ter kako pripravimo za uživanje, v pogovoru z njim.

Dr. Tamara Korosec je spregovorila o zagati, ob kateri se ustavlja veliko potrošnikov, ko na trgovskih policah izbirajo ekološko hrano. Če se ekološko pridelana hrana označuje z EKO, BIO in Organsko, pa obstajajo še druge sheme pridelave, naprime Demeter.

V tokratni oddaji Modrost v očeh smo pozornost usmerili v prehrano v starosti. Poletni vrt nam ponuja obilo idej, kako si pripraviti okusen in zdrav obrok; več pa nam je povedala tokratna gostja Mateja Reš, avtorica kuharic in dolgoletna sodelavka tednika Družina pri ustvarjanju kuharskih receptov.

Izteka se čas za izvedbo hitrih nitratnih testov pravi Mateja Strgulec, svetovalka specialistka za poljedelstvo na Kmetijsko gozdarskem zavodu Novo mesto. V nekaterih ukrepih kmetijske politike so zahtevani, dejstvo pa je, da z njimi lahko kmetije veliko prihranijo in optimalno dognojujejo poljščine ter varujejo okolje.

V Svetovalnici smo govorili o motnjah hranjenja, do katerih pride, kadar hrana postane sredstvo za reševanje čustvenih stisk. Ker so vzroki za njihov nastanek čustvene stiske, jih uvrščamo med duševne motnje, čeprav se navzven lahko kažejo s telesnimi znaki. V našem studiu smo gostili strokovnjakinjo za to področje dr. Karin Sernec z univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani.

O večceličnih glivah – plesnih, ki so razširjene povsod okoli nas, smo govorili v današnji Svetovalnici. Kako ravnati z njimi, kako se jih znebiti in kakšni so vplivi na naše zdravje, smo govorili s Simono Perčič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Velikonočna miza je bila v teh dneh bogato obložena, potice in šunke smo se gotovo preobjedli. Kaj pa zdaj? Prav zaradi slabe vesti, ki grize marsikoga med nami, smo v tokratni Svetovalnici gostili svetovalko na področju prehrane in hujšanja, mag. inž. prehrane Anjo Pristavec iz podjetja Befit.

Mag. Marlena Skvarča, mednarodno priznana senzorična ocenjevalka živil, pravi, da je slovenska prehrana preprosta. Vrniti se moramo k avtohtonim surovinam, lokalnim jedem in tradicionalni kuhinji. Izročilu je treba dodati sodobna dognanja, načine priprave jedi, to je pravi način ohranjanja kulinarične dediščine.

Uvodno sveto mašo je v cerkvi na Žalah daroval Alek Zwitter, ki je poudaril, da Jezus ni hitra hrana. Hoja za njim prinaša preizkušnje in trpljenje, a tudi rodovitnost v življenju.

Uvodno sveto mašo je v cerkvi na Žalah daroval Alek Zwitter, ki je poudaril, da Jezus ni hitra hrana. Hoja za njim prinaša preizkušnje in trpljenje, a tudi rodovitnost v življenju.

Naslednji teden so informativni dnevi, pred tednom pa je bila na Gospodarskem razstavišču Informativa, tradicionalni predstavitveni sejem poklicev in izobraževalnih programov, ki ga iz leta v leto obišče več mladih. Tudi mi smo bili tam in se za Mladoskop pogovarjali o vsebinah, ki so prav tako ključne za mlade. Prehrana, gibanje, poklici prihodnosti, varnost na internetu... . Vabljeni k poslušanju.

Župnik na Žalah dr. Alek Zwitter je spregovoril o naših zmotnih pričakovanjih do Jezusa. »Jezus ni hitra hrana, Jezus ne želi ugajati, ne išče popularnosti, ne daje lahkotnih odgovorov … in iz izkušnje vemo, da kdor se odloči za resno hojo za Kristusom, ta se ne more izogniti trpljenju.«