Nedeljski klepet
V februarskem Nedeljskem klepetu je predsednica Slovenskega društva Hospic Renata Jakob Roban osvetlila pomen odnosov v vseh obdobjih življenja. Poudarila je pomen pristnih odnosov, iskrenosti in odpuščanja - sebi in drugim.
Nedeljski klepet
V februarskem Nedeljskem klepetu je predsednica Slovenskega društva Hospic Renata Jakob Roban osvetlila pomen odnosov v vseh obdobjih življenja. Poudarila je pomen pristnih odnosov, iskrenosti in odpuščanja - sebi in drugim.
Nedeljski klepet
Letošnji cikel Nedeljskih klepetov začenjamo s pogovorom s Tatjano Fink, dolgoletno delavko na Hospic področju, s katero bomo govorili o življenju. Na začetku novega koledarskega leta, ko marsikdo zariše novo pot ali začrta neke nove smernice, boste slišali, kako živeti karseda polno in izpolnjeno, s čim manj obžalovanj. O pomembnih življenjskih spoznanjih, ki so jih z našo gostjo delili umirajoči, pa boste izvedeli tudi, kako življenje ugledati v drugačni luči in kako nenazadnje tudi umerjati skrbi.
Nedeljski klepet
Letošnji cikel Nedeljskih klepetov začenjamo s pogovorom s Tatjano Fink, dolgoletno delavko na Hospic področju, s katero bomo govorili o življenju. Na začetku novega koledarskega leta, ko marsikdo zariše novo pot ali začrta neke nove smernice, boste slišali, kako živeti karseda polno in izpolnjeno, s čim manj obžalovanj. O pomembnih življenjskih spoznanjih, ki so jih z našo gostjo delili umirajoči, pa boste izvedeli tudi, kako življenje ugledati v drugačni luči in kako nenazadnje tudi umerjati skrbi.
Nedeljski klepet
Ljudje se velikokrat bojimo stika z umirajočimi in pogovora o smrti ter o pogrebu. Jani Kramar iz Slovenskega društva Hospic je spregovoril o tem, kako je stik z umirajočim dragocen tako zanj, kot za nas. Pravi tudi, da stik z umirajočim v času paliativne oskrbe pozitivno vpliva tudi na proces žalovanja.
Nedeljski klepet
Ljudje se velikokrat bojimo stika z umirajočimi in pogovora o smrti ter o pogrebu. Jani Kramar iz Slovenskega društva Hospic je spregovoril o tem, kako je stik z umirajočim dragocen tako zanj, kot za nas. Pravi tudi, da stik z umirajočim v času paliativne oskrbe pozitivno vpliva tudi na proces žalovanja.
Nedeljski klepet
V tokratni oddaji smo govorili o odpuščanju. Z nami je bila psihologinja Janja Frelih Gorjanc, ki nas je spodbudila, da ne vztrajamo v zamerah, da poskušamo sproti razčiščevati naše odnose in da smo navsezadnje sočutni tudi do sebe.
Nedeljski klepet
V tokratni oddaji smo govorili o odpuščanju. Z nami je bila psihologinja Janja Frelih Gorjanc, ki nas je spodbudila, da ne vztrajamo v zamerah, da poskušamo sproti razčiščevati naše odnose in da smo navsezadnje sočutni tudi do sebe.
Nedeljski klepet
Slovensko društvo Hospic letos praznuje 30 let delovanja. Jubilejno leto zaznamuje geslo Do kdaj živim? O obletnici, pomenu pogovorov o življenju in smrti, pomenu spremljanja umirajočih in o tem kaj se moramo kot družba še naučiti o smrti, umiranju, žalovanju in minljivosti je spregovorila predsednica Slovenskega društva Hospic Renata Jakob Roban.
Nedeljski klepet
Slovensko društvo Hospic letos praznuje 30 let delovanja. Jubilejno leto zaznamuje geslo Do kdaj živim? O obletnici, pomenu pogovorov o življenju in smrti, pomenu spremljanja umirajočih in o tem kaj se moramo kot družba še naučiti o smrti, umiranju, žalovanju in minljivosti je spregovorila predsednica Slovenskega društva Hospic Renata Jakob Roban.
Nedeljski klepet
September je mesec Alzheimerjeve bolezni, ko Alzheimer organizacije, po vsem svetu z različnimi dogodki ozaveščajo o bolezni in si prizadevajo za zmanjšanje stigme, ki še vedno spremlja demenco. Zato smo v septembrskem Nedeljskem klepetu gostili Štefanijo Lukič Zlobec - predsednico Spominčice - Alzheimer Slovenija, ki nam je predstavila dejavnike tveganje za pojav bolezni, opisala prve znake demenve, spodbudila k informiranju ter iskanju pomoči in podpore in tudi povabila na sprehod za spomin.
Nedeljski klepet
September je mesec Alzheimerjeve bolezni, ko Alzheimer organizacije, po vsem svetu z različnimi dogodki ozaveščajo o bolezni in si prizadevajo za zmanjšanje stigme, ki še vedno spremlja demenco. Zato smo v septembrskem Nedeljskem klepetu gostili Štefanijo Lukič Zlobec - predsednico Spominčice - Alzheimer Slovenija, ki nam je predstavila dejavnike tveganje za pojav bolezni, opisala prve znake demenve, spodbudila k informiranju ter iskanju pomoči in podpore in tudi povabila na sprehod za spomin.
Nedeljski klepet
V avgustovskem Nedeljskem klepetu je bila naša gostja Tatjana Fink, ki je pred upokojitvijo vodila hišo Ljubhospic. V tokratnem pogovoru je poudarila pomen sočutja, spoštovanja in dostojanstva do umirajočih in njihovih svojcev, pa tudi o tem, kako pomembno je živeti kvalitetno do zadnjega diha, podprt z ljubeznijo.
Nedeljski klepet
V avgustovskem Nedeljskem klepetu je bila naša gostja Tatjana Fink, ki je pred upokojitvijo vodila hišo Ljubhospic. V tokratnem pogovoru je poudarila pomen sočutja, spoštovanja in dostojanstva do umirajočih in njihovih svojcev, pa tudi o tem, kako pomembno je živeti kvalitetno do zadnjega diha, podprt z ljubeznijo.
Nedeljski klepet
V tokratnem Nedeljskem klepetu smo s psihologinjo Janjo Frelih Gorjanc govorili o hvaležnosti. O tem, kako zelo nam lahko izboljša življenje, odnose, nenazadnje tudi zdravje, če gojimo hvaležnost ter se zavedamo vsega dobrega in lepega, kar nam življenje prinaša, namesto, da razmišljamo samo o tem, kar nam odnaša. Naša gostja poudarja, da je tudi starost s hvaležnostjo lepša in prijetnejša.
Nedeljski klepet
V tokratnem Nedeljskem klepetu smo s psihologinjo Janjo Frelih Gorjanc govorili o hvaležnosti. O tem, kako zelo nam lahko izboljša življenje, odnose, nenazadnje tudi zdravje, če gojimo hvaležnost ter se zavedamo vsega dobrega in lepega, kar nam življenje prinaša, namesto, da razmišljamo samo o tem, kar nam odnaša. Naša gostja poudarja, da je tudi starost s hvaležnostjo lepša in prijetnejša.
Nedeljski klepet
Z Nedeljskim klepetom nadaljujemo cikel oddaj, ki smo jih pripravljali z Metko Klevišar; tokrat pa bomo h klepetu vabili različne sogovornike. Dotikamo se najrazličnejših življenjskih vprašanj, ki osmišljajo naše bivanje; zato da bi v vseh življenjskih obdobjih in situacijah živeli bolj polno in bolj zadovoljno ter se s hvaležnostjo zazirali v življenje.
Slovencem po svetu in domovini
Ob 25. obletnici sprejetja zaščitnega zakona za Slovence v Italiji so najvišji predstavniki slovenske narodne skupnosti kot glavna še odprta vprašanja našteli glasbeno šolstvo in zastopstvo manjšine v rimskem parlamentu ter v deželnem svetu. A kot piše petnajstdnevnik Dom v najnovejši številki, se ne izvajajo tudi tista določila iz 12. člena, ki se nanašajo na pouk slovenskega jezika v videmski pokrajini. Takoj po sprejetju zakona je bila podržavljena špetrska dvojezična šola, a sta možnost odpiranja drugih dvojezičnih šol in kurikularni pouk slovenščine v šolah z italijanskim učnim jezikom ostali na papirju. Izjema je projekt večjezične šole v Kanalski dolini, ki ga poskusno izvajajo zadnja tri leta in je naletel na izjemen uspeh, saj so nanj prijavljeni vsi šoloobvezni otroci. Težave imajo zaradi pomanjkanja kadra. Veliko zanimanje vlada tudi za tečaje slovenščine v šolah terskih dolin ter v Tavorjani in Prapotnem, ki jih nudijo v sodelovanju z združenjem Evgen Blankin. Uspeh teh tečajev je dobra podlaga, da steče v tamkajšnjih šolah kurikularni pouk ali celo, da šole postanejo trijezične, se pravi s slovenščino in furlanščino poleg italijanščine. V vsem tem pa na žalost ostaja črna luknja Rezija. Tam še ni nobene možnosti, da bi se učenci lahko učili slovenščino
Beseda je zakon!
Prof. dr. Hotimir Tivadar je tokrat govoril o pravilih javnega govora v slovenščini ter kako se nanj pripraviti.
Globine
Stavek, s katerim se začenja prva knjiga Stare zaveze, poznamo: »V začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo«. Kaj pa Géneza (s hebrejsko besedo Beréšit, ki označuje začetek) pove v nadaljevanju o odnosu Bog – človek? Kako je nastajala, kakšno vlogo imajo dolgi rodovniki in kako si razlagati visoko starost očakov – Metuzalem je umrl v starosti 969 let? Prisluhnite 2. oddaji v ciklu s škofom dr. Jurijem Bizjakom, v katerem raziskujemo Staro zavezo - tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče!
Pogovor o
O prepovedi uporabe družbenih omrežij do določene starosti razmišlja vse več držav, tudi Slovenija, saj več raziskav kaže, da prisotnost spletnih platform, kot so TikTok, Snapchat in Instagram, močno škoduje duševnemu zdravju mladostnikov, prinaša pa tudi druge nevarnosti. O tem, pa tudi o umetni inteligenci, ki je pravzaprav del družbenih omrežij govorijo antropolog Dan Podjed, direktor Inštituta Integrum in profesor informatike na gimnaziji Benjamin Tomažič ter psihologinja iz Centra Logout Manca Kok.
Komentar tedna
Ko se bodo volitve končale, ko bodo zmagovalci še praznovali, a poraženci žalovali, se spomnimo, da pri vsaki sveti maši izgovarjamo tudi trdne in čvrste besede naše vere, ki nam dajejo oporo in nas rešujejo strahu pred drugače mislečimi ali nasilnimi. To so besede, s katerimi zagotovimo našemu Gospodu in Kralju svojo zvestobo: Tvoje je kraljestvo, tvoja je oblast in slava vekomaj! V to verujemo, s tem se ponašamo, saj skozi Božje oči še politika izgleda normalna – daleč od tega, da bi bila najpomembnejša za naše življenje. Minljiva je in vodi jo On, ki nosi vse čase v svojih dlaneh.
Komentar je pripravila sestra Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja.
Spoznanje več, predsodek manj
Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil urednik, pisatelj, duhovnik klaretinec p. Branko Cestnik. Tudi tokrat smo začeli z dobro novico in nato komentirali aktualno življenje v Cerkvi in družbi. Vabljeni k poslušanju na Radiu Ognjišče ob 17. uri in ogledu na Planet TV po večerni oddaji Planet 18.
Pogovor o
O prepovedi uporabe družbenih omrežij do določene starosti razmišlja vse več držav, tudi Slovenija, saj več raziskav kaže, da prisotnost spletnih platform, kot so TikTok, Snapchat in Instagram, močno škoduje duševnemu zdravju mladostnikov, prinaša pa tudi druge nevarnosti. O tem, pa tudi o umetni inteligenci, ki je pravzaprav del družbenih omrežij govorijo antropolog Dan Podjed, direktor Inštituta Integrum in profesor informatike na gimnaziji Benjamin Tomažič ter psihologinja iz Centra Logout Manca Kok.
Slovencem po svetu in domovini
Ob 25. obletnici sprejetja zaščitnega zakona za Slovence v Italiji so najvišji predstavniki slovenske narodne skupnosti kot glavna še odprta vprašanja našteli glasbeno šolstvo in zastopstvo manjšine v rimskem parlamentu ter v deželnem svetu. A kot piše petnajstdnevnik Dom v najnovejši številki, se ne izvajajo tudi tista določila iz 12. člena, ki se nanašajo na pouk slovenskega jezika v videmski pokrajini. Takoj po sprejetju zakona je bila podržavljena špetrska dvojezična šola, a sta možnost odpiranja drugih dvojezičnih šol in kurikularni pouk slovenščine v šolah z italijanskim učnim jezikom ostali na papirju. Izjema je projekt večjezične šole v Kanalski dolini, ki ga poskusno izvajajo zadnja tri leta in je naletel na izjemen uspeh, saj so nanj prijavljeni vsi šoloobvezni otroci. Težave imajo zaradi pomanjkanja kadra. Veliko zanimanje vlada tudi za tečaje slovenščine v šolah terskih dolin ter v Tavorjani in Prapotnem, ki jih nudijo v sodelovanju z združenjem Evgen Blankin. Uspeh teh tečajev je dobra podlaga, da steče v tamkajšnjih šolah kurikularni pouk ali celo, da šole postanejo trijezične, se pravi s slovenščino in furlanščino poleg italijanščine. V vsem tem pa na žalost ostaja črna luknja Rezija. Tam še ni nobene možnosti, da bi se učenci lahko učili slovenščino
Kulturni utrinki
V galeriji Kulturnega doma v Gorici je na ogled dokumentarna razstava Reka Soča in njeni mostovi. V kulturnem domu v Mozirju je spet zaživel kino. Umrl je umetnostni zgodovinar in pesnik Andrej Medved.
Komentar Domovina.je
»Golobova vlada se je od prvega dne obnašala, kot da nikdar več ne želi sestopiti z oblasti. Sledile so čistke drugače mislečih, nastavljali so osebne prijatelje. Ukinili so davčno reformo prejšnje vlade, s katero bi povprečnemu državljanu v žepu na leto ostalo 700 evrov več, skoraj 2.800 evrov v štirih letih. Ukinili so celo pravico do dostojnega spomina na žrtve nekega drugega nedemokratičnega sistema,« je zapisal Luka Svetina.