Balkanska migratntska pot ostaja ena od težav, ne zgolj Bosne in Hercegovine ter Hrvaške ampak tudi Slovenije in nasploh Evropske unije. To je bilo mogoče slišati na okrogli mizi, ki sta jo pripravila Slovenska karitas in Televizija Slovenija, ki bo nocoj ob 20.55 na prvem programu predvajala dokumentarni film z naslovom »Igra pred obzidjem Evrope«.
Namen okrogle mize je bil spregovoriti o izzivih s katerimi se soočajo migranti predvsem na Balkanski migrantski poti, o tem kako se velikokrat znajdejo v nečloveških razmerah, brez dostopa do osnovnih dobrin in v nevarnosti za življenje. »Želimo sporočiti, da se pred obzidjem Evrope, v Bosni in Hercegovini pa tudi potem na poti čez Hrvaško do Slovenije dogaja ena velika tragedija, da ljudje živijo v nedostojnih življenjskih pogojih,« je povedala vodja mednarodne pomoči pri Slovenski karitas Jana Lampe.
Nekaj zgodb migrantov je v BiH in na Hrvaškem ujela v objektiv novinarka TV Slovenija Vanja Kovač. Iz njih je nastal dokumentarni film »Igra pred obzidjem Evrope«, ki si ga boste lahko ogledali drevi ob 20.55 na TV SLO 1. »Rada bi pokazala, kdo so ti migranti, ker mi jih vidimo kot neko včasih celo brezoblično maso, morda celo obupanih ljudi, obupancev. Želela sem, da ljudje prepoznajo v njih sočloveka.«
Evropski poslanec Klemen Grošelj je opozoril, da bi morala unija pri skupni azilni politiki storiti več in biti bolj enotna. S tem se je strinjal tudi predstavnik Amnesty International Slovenija Blaž Kovač: »Evropa kot celota se noče soočiti z realnostjo sodobnega sveta in pa z dejstvom, da so ti ljudje, zelo konkretno begunci v BIH obtičali pred zaprtimi vrati Evrope. Ne morejo ne naprej, ne nazaj.«
Da je do vprašanja migracij treba biti posebej občutljiv pa je dejal župnik v Štandrežu pri Gorici v Italiji Karlo Bolčina: »Povsod je prav, da te migrante sprejemamo in jim pomagamo, kolikor je v naši moči, ob tem pa morajo vse države urediti mednarodno zakonodajo glede sprejemanja, spremljanja beguncev in potem seveda tudi glede njihovega vključevanja v posamezne države in družbe.«
Slovenska karitas vabi k večji solidarnosti z migranti, ki živijo v nedostojnih pogojih v Bosni in Hercegovini. Sodelujejo s Caritas BiH, ki jim nudi pakete s hrano, obleke, higienske pripomočke in psihosocialno pomoč. Svoje darove lahko nakažete na poseben račun, ki so ga odprli za zbiranje teh sredstev: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, TRR: SI56 0214 0001 5556 761, namen: Migranti BIH, sklic: SI00 625. AS//
Balkanska migratntska pot ostaja ena od težav, ne zgolj Bosne in Hercegovine ter Hrvaške ampak tudi Slovenije in nasploh Evropske unije. To je bilo mogoče slišati na okrogli mizi, ki sta jo pripravila Slovenska karitas in Televizija Slovenija, ki bo nocoj ob 20.55 na prvem programu predvajala dokumentarni film z naslovom »Igra pred obzidjem Evrope«.
Namen okrogle mize je bil spregovoriti o izzivih s katerimi se soočajo migranti predvsem na Balkanski migrantski poti, o tem kako se velikokrat znajdejo v nečloveških razmerah, brez dostopa do osnovnih dobrin in v nevarnosti za življenje. »Želimo sporočiti, da se pred obzidjem Evrope, v Bosni in Hercegovini pa tudi potem na poti čez Hrvaško do Slovenije dogaja ena velika tragedija, da ljudje živijo v nedostojnih življenjskih pogojih,« je povedala vodja mednarodne pomoči pri Slovenski karitas Jana Lampe.
Nekaj zgodb migrantov je v BiH in na Hrvaškem ujela v objektiv novinarka TV Slovenija Vanja Kovač. Iz njih je nastal dokumentarni film »Igra pred obzidjem Evrope«, ki si ga boste lahko ogledali drevi ob 20.55 na TV SLO 1. »Rada bi pokazala, kdo so ti migranti, ker mi jih vidimo kot neko včasih celo brezoblično maso, morda celo obupanih ljudi, obupancev. Želela sem, da ljudje prepoznajo v njih sočloveka.«
Evropski poslanec Klemen Grošelj je opozoril, da bi morala unija pri skupni azilni politiki storiti več in biti bolj enotna. S tem se je strinjal tudi predstavnik Amnesty International Slovenija Blaž Kovač: »Evropa kot celota se noče soočiti z realnostjo sodobnega sveta in pa z dejstvom, da so ti ljudje, zelo konkretno begunci v BIH obtičali pred zaprtimi vrati Evrope. Ne morejo ne naprej, ne nazaj.«
Da je do vprašanja migracij treba biti posebej občutljiv pa je dejal župnik v Štandrežu pri Gorici v Italiji Karlo Bolčina: »Povsod je prav, da te migrante sprejemamo in jim pomagamo, kolikor je v naši moči, ob tem pa morajo vse države urediti mednarodno zakonodajo glede sprejemanja, spremljanja beguncev in potem seveda tudi glede njihovega vključevanja v posamezne države in družbe.«
Slovenska karitas vabi k večji solidarnosti z migranti, ki živijo v nedostojnih pogojih v Bosni in Hercegovini. Sodelujejo s Caritas BiH, ki jim nudi pakete s hrano, obleke, higienske pripomočke in psihosocialno pomoč. Svoje darove lahko nakažete na poseben račun, ki so ga odprli za zbiranje teh sredstev: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, TRR: SI56 0214 0001 5556 761, namen: Migranti BIH, sklic: SI00 625. AS//
Balkanska migratntska pot ostaja ena od težav, ne zgolj Bosne in Hercegovine ter Hrvaške ampak tudi Slovenije in nasploh Evropske unije. To je bilo mogoče slišati na okrogli mizi, ki sta jo pripravila Slovenska karitas in Televizija Slovenija, ki bo nocoj ob 20.55 na prvem programu predvajala dokumentarni film z naslovom »Igra pred obzidjem Evrope«.
Namen okrogle mize je bil spregovoriti o izzivih s katerimi se soočajo migranti predvsem na Balkanski migrantski poti, o tem kako se velikokrat znajdejo v nečloveških razmerah, brez dostopa do osnovnih dobrin in v nevarnosti za življenje. »Želimo sporočiti, da se pred obzidjem Evrope, v Bosni in Hercegovini pa tudi potem na poti čez Hrvaško do Slovenije dogaja ena velika tragedija, da ljudje živijo v nedostojnih življenjskih pogojih,« je povedala vodja mednarodne pomoči pri Slovenski karitas Jana Lampe.
Nekaj zgodb migrantov je v BiH in na Hrvaškem ujela v objektiv novinarka TV Slovenija Vanja Kovač. Iz njih je nastal dokumentarni film »Igra pred obzidjem Evrope«, ki si ga boste lahko ogledali drevi ob 20.55 na TV SLO 1. »Rada bi pokazala, kdo so ti migranti, ker mi jih vidimo kot neko včasih celo brezoblično maso, morda celo obupanih ljudi, obupancev. Želela sem, da ljudje prepoznajo v njih sočloveka.«
Evropski poslanec Klemen Grošelj je opozoril, da bi morala unija pri skupni azilni politiki storiti več in biti bolj enotna. S tem se je strinjal tudi predstavnik Amnesty International Slovenija Blaž Kovač: »Evropa kot celota se noče soočiti z realnostjo sodobnega sveta in pa z dejstvom, da so ti ljudje, zelo konkretno begunci v BIH obtičali pred zaprtimi vrati Evrope. Ne morejo ne naprej, ne nazaj.«
Da je do vprašanja migracij treba biti posebej občutljiv pa je dejal župnik v Štandrežu pri Gorici v Italiji Karlo Bolčina: »Povsod je prav, da te migrante sprejemamo in jim pomagamo, kolikor je v naši moči, ob tem pa morajo vse države urediti mednarodno zakonodajo glede sprejemanja, spremljanja beguncev in potem seveda tudi glede njihovega vključevanja v posamezne države in družbe.«
Slovenska karitas vabi k večji solidarnosti z migranti, ki živijo v nedostojnih pogojih v Bosni in Hercegovini. Sodelujejo s Caritas BiH, ki jim nudi pakete s hrano, obleke, higienske pripomočke in psihosocialno pomoč. Svoje darove lahko nakažete na poseben račun, ki so ga odprli za zbiranje teh sredstev: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, TRR: SI56 0214 0001 5556 761, namen: Migranti BIH, sklic: SI00 625. AS//
Informativni prispevki
Ob 31. obletnici Radia Ognjišče smo se za prazničen Mozaik dneva pogovarjali z direktorjem radia, msgr. Francijem Trstenjakom, ki je v pogovoru spregovoril o duhovnem ozadju radijskega poslanstva, vlogi radia v sodobnem svetu, odnosu s poslušalci ter izzivih prihodnosti.
Informativni prispevki
Ob 31. obletnici Radia Ognjišče smo se za prazničen Mozaik dneva pogovarjali z direktorjem radia, msgr. Francijem Trstenjakom, ki je v pogovoru spregovoril o duhovnem ozadju radijskega poslanstva, vlogi radia v sodobnem svetu, odnosu s poslušalci ter izzivih prihodnosti.
Informativni prispevki
V sklopu Tedna Karitas, ki letos poteka pod geslom Na poti upanja, bo drevi v celjski dvorani Golovec potekal tradicionalni, že 35. dobrodelni koncert Klic dobrote. Dogodek povezuje glasbenike, prostovoljce in podpornike Karitasa ter izpostavlja skrb za družine iz socialno šibkejših okolij. Opoldne pa so se na Slomškovi Ponikvi zbrali sodelavci in prostovoljci. Med sveto mašo jih je nagovoril predsednik Slovenske karitas, mariborski nadškof Alojzij Cvikl. V pridigi je poudaril, da blagri niso le moralni napotki, temveč življenjski program, ki ga je Jezus najprej živel sam. Spomnil je tudi na današnji rojstni dan bl. Alojzija Slomška leta 1800.
Informativni prispevki
V sklopu Tedna Karitas, ki letos poteka pod geslom Na poti upanja, bo drevi v celjski dvorani Golovec potekal tradicionalni, že 35. dobrodelni koncert Klic dobrote. Dogodek povezuje glasbenike, prostovoljce in podpornike Karitasa ter izpostavlja skrb za družine iz socialno šibkejših okolij. Opoldne pa so se na Slomškovi Ponikvi zbrali sodelavci in prostovoljci. Med sveto mašo jih je nagovoril predsednik Slovenske karitas, mariborski nadškof Alojzij Cvikl. V pridigi je poudaril, da blagri niso le moralni napotki, temveč življenjski program, ki ga je Jezus najprej živel sam. Spomnil je tudi na današnji rojstni dan bl. Alojzija Slomška leta 1800.
Informativni prispevki
Na Ponikvi je ob srečanju prostovoljcev in sodelavcev župnijskih, škofijskih in nacionalne Karitas spregovoril generalni tajnik Slovenske karitas Peter Tomažič. Udeležencem se je zahvalil za leto predanega dela, pomoči ljudem v stiski ter za nešteto ur prostovoljstva, prijaznih besed, izdanih paketov in bližine, ki jo prostovoljci prinašajo v domove najranljivejših.
Informativni prispevki
Na Ponikvi je ob srečanju prostovoljcev in sodelavcev župnijskih, škofijskih in nacionalne Karitas spregovoril generalni tajnik Slovenske karitas Peter Tomažič. Udeležencem se je zahvalil za leto predanega dela, pomoči ljudem v stiski ter za nešteto ur prostovoljstva, prijaznih besed, izdanih paketov in bližine, ki jo prostovoljci prinašajo v domove najranljivejših.
Informativni prispevki
Papež Leon XIV. si je za svoje prvo apostolsko potovanje izbral Turčijo, kar ima po besedah predsednika Turške škofovske konference in izmirskega nadškofa p. Martina Kmetca globoko simbolno in pastoralno težo. Obisk, ki poteka v okviru svetega leta in ob obletnici oblikovanja Nicejske veroizpovedi, nosi tako ekumenski, zgodovinski kot tudi humanitarni pomen.
Informativni prispevki
Papež Leon XIV. si je za svoje prvo apostolsko potovanje izbral Turčijo, kar ima po besedah predsednika Turške škofovske konference in izmirskega nadškofa p. Martina Kmetca globoko simbolno in pastoralno težo. Obisk, ki poteka v okviru svetega leta in ob obletnici oblikovanja Nicejske veroizpovedi, nosi tako ekumenski, zgodovinski kot tudi humanitarni pomen.
Informativni prispevki
Na Slomškovi Ponikvi je ob dnevu Slovenske Karitas zbrane duhovnike, škofe, diakone ter sodelavce dobrodelnih ustanov nagovoril celjski škof Maksimilijan Matjaž. V nagovoru je povabil k hvaležnosti, krepitvi vere in skupnosti ter k pogumnemu pričevanju za življenje.
Informativni prispevki
Na Slomškovi Ponikvi je ob dnevu Slovenske Karitas zbrane duhovnike, škofe, diakone ter sodelavce dobrodelnih ustanov nagovoril celjski škof Maksimilijan Matjaž. V nagovoru je povabil k hvaležnosti, krepitvi vere in skupnosti ter k pogumnemu pričevanju za življenje.
Informativni prispevki
Politični komentator Miran Videtič je v pogovoru za Radio Ognjišče ocenil, da je izid nedeljskega referenduma »močan in jasen udarec« za vladajočo koalicijo in predvsem za stranki Gibanje Svoboda ter Levico, ki sta po njegovem mnenju »najbolj intenzivno vodili kampanjo«. Zato je po njegovem nerazumljivo, da skušata zdaj odgovornost prelagati na formalne predlagatelje zakona. »Narod ni več tako zaveden kot leta 2022. Ljudje prepoznajo, kdo nosi politično odgovornost,« pravi Videtič.
Informativni prispevki
Politični komentator Miran Videtič je v pogovoru za Radio Ognjišče ocenil, da je izid nedeljskega referenduma »močan in jasen udarec« za vladajočo koalicijo in predvsem za stranki Gibanje Svoboda ter Levico, ki sta po njegovem mnenju »najbolj intenzivno vodili kampanjo«. Zato je po njegovem nerazumljivo, da skušata zdaj odgovornost prelagati na formalne predlagatelje zakona. »Narod ni več tako zaveden kot leta 2022. Ljudje prepoznajo, kdo nosi politično odgovornost,« pravi Videtič.
Informativni prispevki
Predsednik Slovenske škofovske konference novomeški škof Andrej Saje je izid referenduma sprejel s hvaležnostjo. Rezultat je po njegovih besedah potrdil resnico o tem, da spoštujemo človekovo dostojanstvo, ter izbral pot varovanja življenja v vseh njegovih obdobjih in okoliščinah, vse do naravne smrti.
Informativni prispevki
Predsednik Slovenske škofovske konference novomeški škof Andrej Saje je izid referenduma sprejel s hvaležnostjo. Rezultat je po njegovih besedah potrdil resnico o tem, da spoštujemo človekovo dostojanstvo, ter izbral pot varovanja življenja v vseh njegovih obdobjih in okoliščinah, vse do naravne smrti.
Informativni prispevki
Za zaščito življenja so se v skupni izjavi pred referendumom zavzele vse največje verske skupnosti na Slovenskem. Med njimi je bila tudi Islamska skupnost. Mufti Nevzet Porić upa, da smo z rezultatom referenduma slovenski družbi poslali sporočilo, da je življenje sveto in največja vrednota, ki jo kot dar prejmemo od Boga.
Informativni prispevki
Za zaščito življenja so se v skupni izjavi pred referendumom zavzele vse največje verske skupnosti na Slovenskem. Med njimi je bila tudi Islamska skupnost. Mufti Nevzet Porić upa, da smo z rezultatom referenduma slovenski družbi poslali sporočilo, da je življenje sveto in največja vrednota, ki jo kot dar prejmemo od Boga.
Naš pogled
Pa sem se ponovno znašla pred prazno stranjo. Pred padcem v nič. Saj je menda bela barva prazna, medtem ko je črna mešanica različnih. Vsaj toliko mi je ostalo od šolskih poskusov kromatografije. Verjetno se mi zato zdi zanimivo, da se ob žalostnih dogodkih ovijemo ravno v mavrico barv ujetih v črno obleko. To navdušenje nad analizo barv me spremlja od srednje šole, ko smo pri pouku slovenščine obravnavali Masko rdeče smrti Edgarja Allana Poeja.
Spoznanje več, predsodek manj
Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil pisatelj in duhovnik mag. Branko Cestnik. Prva tema pogovora je bila komentar po nedeljskem referendumu o asistiranem samomoru. Zanimivo je, da se je tokom kampanje ustvarilo posebno gibanje za življenje, pravcata anti-nihilistična fronta. Pozornost smo namenili tudi preganjanju kristjanov v Nigeriji in se za konec ustavili še na Slovenskem knjižnem sejmu, ki se je danes začel in rekli kakšno o romanu Alme Karlin o Maksimiljanu Celjskem.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 28. november 2025 ob 05-ih
Kmetijska oddaja
Najprej smo podčrtali lepo in spodbudno zgodbo, ki jo piše letošnji inovativni mladi kmet Aleš Čadež, potem pa smo se bomo ustavili še ob aktualnih vprašanjih, ki jih sproža pravkar končan Teden slovenske hrane, ki je mineval v senci vladne potrditve sporazuma Mercosur, ki skrbi slovenske in EU kmete.
Doživetja narave
Doživetja smo iskali tokrat na potepanjih – po gorah in po svetu. Naš gost je bil Andrej Stritar, avtor knjige Svet je lep – potepuške zgodbe z gora in iz sveta. Radovednost je tista sila, ki ga je usmerila na poklicno pot s področja jedrske tehnologije. V Sloveniji je do upokojitve delal kot direktor uprave za jedrsko varnost, uveljavil pa se je tudi v mednarodnih krogih. Enega od svojih treh življenjskih stebrov je posvetil goram in potovanjem. Zakaj je izpostavil lepoto, ki jo vidi v svetu, in katere zgodbe so mu najbolj ostale v srcu?
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Doživetja narave
Doživetja smo iskali tokrat na potepanjih – po gorah in po svetu. Naš gost je bil Andrej Stritar, avtor knjige Svet je lep – potepuške zgodbe z gora in iz sveta. Radovednost je tista sila, ki ga je usmerila na poklicno pot s področja jedrske tehnologije. V Sloveniji je do upokojitve delal kot direktor uprave za jedrsko varnost, uveljavil pa se je tudi v mednarodnih krogih. Enega od svojih treh življenjskih stebrov je posvetil goram in potovanjem. Zakaj je izpostavil lepoto, ki jo vidi v svetu, in katere zgodbe so mu najbolj ostale v srcu?
Mladoskop
Ob Tednu Karitas smo v mladinski oddaji gostili mlade prostovoljce Ajo Ano Jeláska, Mateja Šadla in Petro Žejn. Predstavili so projekte, pri katerih sodelujejo in izpostavili v adventu aktualni akciji dobrih del, kot sta med drugimi Miklavževi angelčki in Povezani preko telefona.
Kulturni utrinki
Komorni zbor Megaron pripravlja dva koncerta. V nedeljo, 30. novembra ob 18.30 bodo zapeli v župnijski cerkvi Marije Vnebovzete v Cerkljah na Gorenjskem, dan kasneje, v ponedeljek, 1. decembra ob 19.45 pa v župnijski cerkvi sv. Kancijana in tovarišev v Ljubljani na Ježici. Na programu bodo dela skladateljev, ki so ustvarjali v prvih 70-tih leti 20. stoletja. Gost je bil dirigent Damijan Močnik.