Pilotni projekt zMigaj! v srednji šoli tehniških šol Šiška

V rubriki Življenje išče pot smo govorili potrebi po izboljšanju telesnih sposobnosti mladih. Rezultati športno vzgojnega kartona namreč kažejo, da so te slabše pri dijakih in dijakinjah poklicnih šol. Zato je srednja šola tehniških šol Šiška postala pilotni prostor za projekt zMigaj! Ravnateljica šole Darinka Martinčič Zalokar je predstavila dosedanje učinke tako pri dijakih kot pri zaposlenih. 

5. 7. 2024
Pilotni projekt zMigaj! v srednji šoli tehniških šol Šiška

V rubriki Življenje išče pot smo govorili potrebi po izboljšanju telesnih sposobnosti mladih. Rezultati športno vzgojnega kartona namreč kažejo, da so te slabše pri dijakih in dijakinjah poklicnih šol. Zato je srednja šola tehniških šol Šiška postala pilotni prostor za projekt zMigaj! Ravnateljica šole Darinka Martinčič Zalokar je predstavila dosedanje učinke tako pri dijakih kot pri zaposlenih. 

s. Meta Potočnik

VEČ ...|5. 7. 2024
Pilotni projekt zMigaj! v srednji šoli tehniških šol Šiška

V rubriki Življenje išče pot smo govorili potrebi po izboljšanju telesnih sposobnosti mladih. Rezultati športno vzgojnega kartona namreč kažejo, da so te slabše pri dijakih in dijakinjah poklicnih šol. Zato je srednja šola tehniških šol Šiška postala pilotni prostor za projekt zMigaj! Ravnateljica šole Darinka Martinčič Zalokar je predstavila dosedanje učinke tako pri dijakih kot pri zaposlenih. 

s. Meta Potočnik

Srednja šola tehniških šol Šiškagibanjemladi

Življenje išče pot

VEČ ... |
Kako mlade zadržati v zdravstvenih poklicih?

Kadrovska kriza v zdravstveni negi in babištvu je zelo pereča. Razlogov je več, so s podatki pokazali udeleženci nedavnega posveta v Državnem svetu. Predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveze Anita Prelec je pozvala k sistemskim rešitvam. Kar tretjina mladih zapusti ta poklic po enem letu, zato so udeleženci posveta opozorili javnost in pozvali vse ključne deležnike k nujnim ukrepom in pripravi Strategije zdravstvene nege in babištva v Republiki Sloveniji za naslednjih deset let. 

Kako mlade zadržati v zdravstvenih poklicih?

Kadrovska kriza v zdravstveni negi in babištvu je zelo pereča. Razlogov je več, so s podatki pokazali udeleženci nedavnega posveta v Državnem svetu. Predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveze Anita Prelec je pozvala k sistemskim rešitvam. Kar tretjina mladih zapusti ta poklic po enem letu, zato so udeleženci posveta opozorili javnost in pozvali vse ključne deležnike k nujnim ukrepom in pripravi Strategije zdravstvene nege in babištva v Republiki Sloveniji za naslednjih deset let. 

kadrizdravstvorešitve

Življenje išče pot

Kako mlade zadržati v zdravstvenih poklicih?

Kadrovska kriza v zdravstveni negi in babištvu je zelo pereča. Razlogov je več, so s podatki pokazali udeleženci nedavnega posveta v Državnem svetu. Predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveze Anita Prelec je pozvala k sistemskim rešitvam. Kar tretjina mladih zapusti ta poklic po enem letu, zato so udeleženci posveta opozorili javnost in pozvali vse ključne deležnike k nujnim ukrepom in pripravi Strategije zdravstvene nege in babištva v Republiki Sloveniji za naslednjih deset let. 

VEČ ...|8. 12. 2025
Kako mlade zadržati v zdravstvenih poklicih?

Kadrovska kriza v zdravstveni negi in babištvu je zelo pereča. Razlogov je več, so s podatki pokazali udeleženci nedavnega posveta v Državnem svetu. Predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveze Anita Prelec je pozvala k sistemskim rešitvam. Kar tretjina mladih zapusti ta poklic po enem letu, zato so udeleženci posveta opozorili javnost in pozvali vse ključne deležnike k nujnim ukrepom in pripravi Strategije zdravstvene nege in babištva v Republiki Sloveniji za naslednjih deset let. 

s. Meta Potočnik

kadrizdravstvorešitve

Življenje išče pot

VEČ ... |
Prehranski triki pri kuhanju hrane otrokom

 Govorili smo prehrani v naših šolah. Gostji sta bili organizatorka šolske prehrane Saša Femc Knaflič in kuharica Mateja Verginc. Obe poznata nekaj dobrih načinov, kako otroke pripraviti, da poskusijo zdravo hrano, ki je še ne poznajo, jo pa šole uvajajo po novih prehranskih smernicah.

Prehranski triki pri kuhanju hrane otrokom

 Govorili smo prehrani v naših šolah. Gostji sta bili organizatorka šolske prehrane Saša Femc Knaflič in kuharica Mateja Verginc. Obe poznata nekaj dobrih načinov, kako otroke pripraviti, da poskusijo zdravo hrano, ki je še ne poznajo, jo pa šole uvajajo po novih prehranskih smernicah.

šolska prehranalokalna hranatrajnostna pridelava

Življenje išče pot

Prehranski triki pri kuhanju hrane otrokom

 Govorili smo prehrani v naših šolah. Gostji sta bili organizatorka šolske prehrane Saša Femc Knaflič in kuharica Mateja Verginc. Obe poznata nekaj dobrih načinov, kako otroke pripraviti, da poskusijo zdravo hrano, ki je še ne poznajo, jo pa šole uvajajo po novih prehranskih smernicah.

VEČ ...|5. 12. 2025
Prehranski triki pri kuhanju hrane otrokom

 Govorili smo prehrani v naših šolah. Gostji sta bili organizatorka šolske prehrane Saša Femc Knaflič in kuharica Mateja Verginc. Obe poznata nekaj dobrih načinov, kako otroke pripraviti, da poskusijo zdravo hrano, ki je še ne poznajo, jo pa šole uvajajo po novih prehranskih smernicah.

s. Meta Potočnik

šolska prehranalokalna hranatrajnostna pridelava

Življenje išče pot

VEČ ... |
Kako učenci sprejemajo nove prehranske smernice v šolah?

Šolska kuhinja je učilnica zdrave, trajnostne in samoooskrbne Slovenije, pravi dr. Mojca Korošec iz Biotehniške fakultete v Ljubljani. Kako naj bo šolski krožnik dober zame in za planet ter zakaj v sistem javnega naročanja ne pride več lokalno pridelane hrane? 

Kako učenci sprejemajo nove prehranske smernice v šolah?

Šolska kuhinja je učilnica zdrave, trajnostne in samoooskrbne Slovenije, pravi dr. Mojca Korošec iz Biotehniške fakultete v Ljubljani. Kako naj bo šolski krožnik dober zame in za planet ter zakaj v sistem javnega naročanja ne pride več lokalno pridelane hrane? 

prehranske smerniceskrb za planetotroci

Življenje išče pot

Kako učenci sprejemajo nove prehranske smernice v šolah?

Šolska kuhinja je učilnica zdrave, trajnostne in samoooskrbne Slovenije, pravi dr. Mojca Korošec iz Biotehniške fakultete v Ljubljani. Kako naj bo šolski krožnik dober zame in za planet ter zakaj v sistem javnega naročanja ne pride več lokalno pridelane hrane? 

VEČ ...|3. 12. 2025
Kako učenci sprejemajo nove prehranske smernice v šolah?

Šolska kuhinja je učilnica zdrave, trajnostne in samoooskrbne Slovenije, pravi dr. Mojca Korošec iz Biotehniške fakultete v Ljubljani. Kako naj bo šolski krožnik dober zame in za planet ter zakaj v sistem javnega naročanja ne pride več lokalno pridelane hrane? 

s. Meta Potočnik

prehranske smerniceskrb za planetotroci

Življenje išče pot

VEČ ... |
Zakaj otroci v šolah puščajo zdravo hrano na krožnikih?

Naš gost je bil direktor centra za trajnostni razvoj podeželja Kranj Uroš Brankovič. Spregovoril je o težavah kuharskega osebja v šolah in vrtcih in o zankah javnega naročanja lokalne hrane in seveda o puščanju hrane na krožnikih otrok. 

Zakaj otroci v šolah puščajo zdravo hrano na krožnikih?

Naš gost je bil direktor centra za trajnostni razvoj podeželja Kranj Uroš Brankovič. Spregovoril je o težavah kuharskega osebja v šolah in vrtcih in o zankah javnega naročanja lokalne hrane in seveda o puščanju hrane na krožnikih otrok. 

šolska prehranalokalna hranakuharsko osebje

Življenje išče pot

Zakaj otroci v šolah puščajo zdravo hrano na krožnikih?

Naš gost je bil direktor centra za trajnostni razvoj podeželja Kranj Uroš Brankovič. Spregovoril je o težavah kuharskega osebja v šolah in vrtcih in o zankah javnega naročanja lokalne hrane in seveda o puščanju hrane na krožnikih otrok. 

VEČ ...|1. 12. 2025
Zakaj otroci v šolah puščajo zdravo hrano na krožnikih?

Naš gost je bil direktor centra za trajnostni razvoj podeželja Kranj Uroš Brankovič. Spregovoril je o težavah kuharskega osebja v šolah in vrtcih in o zankah javnega naročanja lokalne hrane in seveda o puščanju hrane na krožnikih otrok. 

s. Meta Potočnik

šolska prehranalokalna hranakuharsko osebje

Življenje išče pot

VEČ ... |
Upanje za zasvojene, ki imajo pridruženo duševno motnjo, dajejo sodelavci Karitas

V Tednu Karitas nam je strokovni sodelavec Terapevtske skupnost za zasvojene s pridruženimi težavami v duševnem zdravju, ki deluje pod okriljem Zavoda Pelikan- Karitas, Drago Sukič pojasnil, kako delujejo in kdo se lahko vključi v njihov program.  

Upanje za zasvojene, ki imajo pridruženo duševno motnjo, dajejo sodelavci Karitas

V Tednu Karitas nam je strokovni sodelavec Terapevtske skupnost za zasvojene s pridruženimi težavami v duševnem zdravju, ki deluje pod okriljem Zavoda Pelikan- Karitas, Drago Sukič pojasnil, kako delujejo in kdo se lahko vključi v njihov program.  

Zavod Pelikanduševne težavezasvojenosti

Življenje išče pot

Upanje za zasvojene, ki imajo pridruženo duševno motnjo, dajejo sodelavci Karitas

V Tednu Karitas nam je strokovni sodelavec Terapevtske skupnost za zasvojene s pridruženimi težavami v duševnem zdravju, ki deluje pod okriljem Zavoda Pelikan- Karitas, Drago Sukič pojasnil, kako delujejo in kdo se lahko vključi v njihov program.  

VEČ ...|28. 11. 2025
Upanje za zasvojene, ki imajo pridruženo duševno motnjo, dajejo sodelavci Karitas

V Tednu Karitas nam je strokovni sodelavec Terapevtske skupnost za zasvojene s pridruženimi težavami v duševnem zdravju, ki deluje pod okriljem Zavoda Pelikan- Karitas, Drago Sukič pojasnil, kako delujejo in kdo se lahko vključi v njihov program.  

s. Meta Potočnik

Zavod Pelikanduševne težavezasvojenosti

Življenje išče pot

VEČ ... |
Radio Ognjišče poslušam vsak dan, pove naš prijatelj Janez Škulj, ki je zaradi nesreče danes na vozičku.

Pred 31. Gala koncertom Radia Ognjišče smo pred mikrofon povabili našega radijskega prijatelja Janeza Škulja. Pred 10 leti ga je med kolesarjenjem podrl nepazljiv voznik. Danes je na vozičku, a volje do življenja mu ne manjka. Rad se zapelje sam med ljudi, tudi po 40 km daleč. 

Radio Ognjišče poslušam vsak dan, pove naš prijatelj Janez Škulj, ki je zaradi nesreče danes na vozičku.

Pred 31. Gala koncertom Radia Ognjišče smo pred mikrofon povabili našega radijskega prijatelja Janeza Škulja. Pred 10 leti ga je med kolesarjenjem podrl nepazljiv voznik. Danes je na vozičku, a volje do življenja mu ne manjka. Rad se zapelje sam med ljudi, tudi po 40 km daleč. 

koncert Radia Ognjišče.prijateljikolesar na vozičku

Življenje išče pot

Radio Ognjišče poslušam vsak dan, pove naš prijatelj Janez Škulj, ki je zaradi nesreče danes na vozičku.

Pred 31. Gala koncertom Radia Ognjišče smo pred mikrofon povabili našega radijskega prijatelja Janeza Škulja. Pred 10 leti ga je med kolesarjenjem podrl nepazljiv voznik. Danes je na vozičku, a volje do življenja mu ne manjka. Rad se zapelje sam med ljudi, tudi po 40 km daleč. 

VEČ ...|26. 11. 2025
Radio Ognjišče poslušam vsak dan, pove naš prijatelj Janez Škulj, ki je zaradi nesreče danes na vozičku.

Pred 31. Gala koncertom Radia Ognjišče smo pred mikrofon povabili našega radijskega prijatelja Janeza Škulja. Pred 10 leti ga je med kolesarjenjem podrl nepazljiv voznik. Danes je na vozičku, a volje do življenja mu ne manjka. Rad se zapelje sam med ljudi, tudi po 40 km daleč. 

s. Meta Potočnik

koncert Radia Ognjišče.prijateljikolesar na vozičku

Življenje išče pot

VEČ ... |
V Ljudski kuhinji Maribor vsak dan gostijo vsaj 50 oseb, ki potrebujejo topel obrok in prijazno besedo

Vstopili smo v Teden Karitas pod geslom »Na poti upanja«. Hvaležni in ponosni smo na vse delo, ki ga opravijo zaposleni in številni prostovoljci. Skrbijo za brezdomce, za duševno bolne, za zasvojene, za matere v stiski in za tiste, ki se kljub pokojnini ali plači težko prebijajo skozi življenje. V naši rubriki smo predstavili Ljudsko kuhinjo, ki jo vodi Nadškofijska karitas Maribor. Gostili smo strokovno sodelavko Sibilio Nidorfer.

V Ljudski kuhinji Maribor vsak dan gostijo vsaj 50 oseb, ki potrebujejo topel obrok in prijazno besedo

Vstopili smo v Teden Karitas pod geslom »Na poti upanja«. Hvaležni in ponosni smo na vse delo, ki ga opravijo zaposleni in številni prostovoljci. Skrbijo za brezdomce, za duševno bolne, za zasvojene, za matere v stiski in za tiste, ki se kljub pokojnini ali plači težko prebijajo skozi življenje. V naši rubriki smo predstavili Ljudsko kuhinjo, ki jo vodi Nadškofijska karitas Maribor. Gostili smo strokovno sodelavko Sibilio Nidorfer.

Ljudska kuhinjaNadškofijska karitas Mariborrevščina

Življenje išče pot

V Ljudski kuhinji Maribor vsak dan gostijo vsaj 50 oseb, ki potrebujejo topel obrok in prijazno besedo

Vstopili smo v Teden Karitas pod geslom »Na poti upanja«. Hvaležni in ponosni smo na vse delo, ki ga opravijo zaposleni in številni prostovoljci. Skrbijo za brezdomce, za duševno bolne, za zasvojene, za matere v stiski in za tiste, ki se kljub pokojnini ali plači težko prebijajo skozi življenje. V naši rubriki smo predstavili Ljudsko kuhinjo, ki jo vodi Nadškofijska karitas Maribor. Gostili smo strokovno sodelavko Sibilio Nidorfer.

VEČ ...|24. 11. 2025
V Ljudski kuhinji Maribor vsak dan gostijo vsaj 50 oseb, ki potrebujejo topel obrok in prijazno besedo

Vstopili smo v Teden Karitas pod geslom »Na poti upanja«. Hvaležni in ponosni smo na vse delo, ki ga opravijo zaposleni in številni prostovoljci. Skrbijo za brezdomce, za duševno bolne, za zasvojene, za matere v stiski in za tiste, ki se kljub pokojnini ali plači težko prebijajo skozi življenje. V naši rubriki smo predstavili Ljudsko kuhinjo, ki jo vodi Nadškofijska karitas Maribor. Gostili smo strokovno sodelavko Sibilio Nidorfer.

s. Meta Potočnik

Ljudska kuhinjaNadškofijska karitas Mariborrevščina

Življenje išče pot

VEČ ... |
Prekinitev invazivnih postopkov zdravljenja ni evtanazija, temveč sprejemanje smrti

Moralni teolog prof. dr. Roman Globokar poudarja, da nad lastnim življenje nimamo popolnega nadzora, čeprav nas nekatere miselne smeri skušajo prepričani, da ga imamo. Spregovoril je o smrti, ki je del življenja in da ga nismo dolžni za vsako ceno podaljševati, zato denimo prekinitev intenzivnih postopkov ali umetnega hranjenja po osebni odločitvi bolnika, ni evtanazija.

Prekinitev invazivnih postopkov zdravljenja ni evtanazija, temveč sprejemanje smrti

Moralni teolog prof. dr. Roman Globokar poudarja, da nad lastnim življenje nimamo popolnega nadzora, čeprav nas nekatere miselne smeri skušajo prepričani, da ga imamo. Spregovoril je o smrti, ki je del življenja in da ga nismo dolžni za vsako ceno podaljševati, zato denimo prekinitev intenzivnih postopkov ali umetnega hranjenja po osebni odločitvi bolnika, ni evtanazija.

sočutjetrpljenječlovečnost

Življenje išče pot

Prekinitev invazivnih postopkov zdravljenja ni evtanazija, temveč sprejemanje smrti

Moralni teolog prof. dr. Roman Globokar poudarja, da nad lastnim življenje nimamo popolnega nadzora, čeprav nas nekatere miselne smeri skušajo prepričani, da ga imamo. Spregovoril je o smrti, ki je del življenja in da ga nismo dolžni za vsako ceno podaljševati, zato denimo prekinitev intenzivnih postopkov ali umetnega hranjenja po osebni odločitvi bolnika, ni evtanazija.

VEČ ...|21. 11. 2025
Prekinitev invazivnih postopkov zdravljenja ni evtanazija, temveč sprejemanje smrti

Moralni teolog prof. dr. Roman Globokar poudarja, da nad lastnim življenje nimamo popolnega nadzora, čeprav nas nekatere miselne smeri skušajo prepričani, da ga imamo. Spregovoril je o smrti, ki je del življenja in da ga nismo dolžni za vsako ceno podaljševati, zato denimo prekinitev intenzivnih postopkov ali umetnega hranjenja po osebni odločitvi bolnika, ni evtanazija.

s. Meta Potočnik

sočutjetrpljenječlovečnost

Življenje išče pot
Življenje pred nas postavlja številne izzive in ovire. Marsičesa ne razumemo. Iščemo, a ne najdemo odgovorov na vprašanja in potrebe nas in naših bližnjih. Kam naj se obrnem in koga naj pokličem? Včasih je potrebno slišati samo droben namig in že se nam pokaže naslednji korak. In ta rubrika želi biti prav to - kažipot življenja. Naši sogovorniki so različni, teme pa življenjske: od vzgoje do modrosti staranja, od skrbi za zdravje do lajšanja bolezni, od kupovanja primernih daril do pospravljanja stanovanja. Saj smo vendarle skupaj na poti in si lahko pomagamo med seboj. Četudi le po radijskih valovih.
s. Meta Potočnik

s. Meta Potočnik

Priporočamo
|
Aktualno

Program zadnjega tedna

VEČ ... |
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 10. december 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 10. december 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Komentar tedna

VEČ ... |
Hrup veselega decembra ali mir Adventa?

Advent je popolno nasprotje »veselega decembra«. Medtem ko je prvi priprava na praznike v tišini in temi, pa drugi skuša preglasili vse tegobe tega sveta in preplavlja čute do otopelosti, da ne morejo več čutiti resničnosti sveta in življenja, ki ga živimo. Kako potem najti mir v sebi in pot do drugega?

Hrup veselega decembra ali mir Adventa?

Advent je popolno nasprotje »veselega decembra«. Medtem ko je prvi priprava na praznike v tišini in temi, pa drugi skuša preglasili vse tegobe tega sveta in preplavlja čute do otopelosti, da ne morejo več čutiti resničnosti sveta in življenja, ki ga živimo. Kako potem najti mir v sebi in pot do drugega?

Tadej Sadar

komentarodnosikomentar

Sol in luč

VEČ ... |
p. Joseph-Marie Verlinde:Prepovedana izkušnja.

Tokrat smo za vas izbrali zelo zahtevno knjigo z izzivalnim naslovom Prepovedana izkušnja in podnaslovom ob katerem dvignemo obrvi, Od ašrama do samostana. Avtor je duhovnik, p. Joseph-Marie Verlinde, ki je bil v mladosti zelo nadarjen: uspešno je doktoriral iz jedrske kemije in dobil prestižno mesto mladega raziskovalca. Že v času študija je popolnoma prekinil s katoliško vero in zašel v ezoterične duhovne prakse: iniciiran je bil v transcendentalno meditacijo, ter postal priljubljen učenec Maharishija Mahesha Yogija, ki ga je spremljal v ašram v Himalaji. Kljub podrtim mostovom, kot se sam izrazi, je ob neposrednem stiku z Jezusom, našel pot nazaj, kjer je po dolgi poti postal duhovnik. Knjiga je izšla pri založbi Ognjišče.

p. Joseph-Marie Verlinde:Prepovedana izkušnja.

Tokrat smo za vas izbrali zelo zahtevno knjigo z izzivalnim naslovom Prepovedana izkušnja in podnaslovom ob katerem dvignemo obrvi, Od ašrama do samostana. Avtor je duhovnik, p. Joseph-Marie Verlinde, ki je bil v mladosti zelo nadarjen: uspešno je doktoriral iz jedrske kemije in dobil prestižno mesto mladega raziskovalca. Že v času študija je popolnoma prekinil s katoliško vero in zašel v ezoterične duhovne prakse: iniciiran je bil v transcendentalno meditacijo, ter postal priljubljen učenec Maharishija Mahesha Yogija, ki ga je spremljal v ašram v Himalaji. Kljub podrtim mostovom, kot se sam izrazi, je ob neposrednem stiku z Jezusom, našel pot nazaj, kjer je po dolgi poti postal duhovnik. Knjiga je izšla pri založbi Ognjišče.

Tadej Sadar

Svetovalnica

VEČ ... |
Kdaj ste se nazadnje iz padca res nekaj naučili?

Gostili smo Urško Česnik, psihologinjo in pedagoginjo, ki pri Socialni akademiji vodi delavnico »Učenje iz napak – najhitrejša pot do uspeha«. Spregovorila je o kulturi neobtoževanja in o tem, kako strah pred neuspehom spremeniti v gorivo za rast – doma, pri skupinskih projektih in v odnosih. Razložila je, kako raziskovati lastne “črne skrinjice”, zakaj vodenje bolje deluje z naravnimi in logičnimi posledicami kot s kaznimi ter kako je ranljivost lahko moč, ki krepi zaupanje.

Kdaj ste se nazadnje iz padca res nekaj naučili?

Gostili smo Urško Česnik, psihologinjo in pedagoginjo, ki pri Socialni akademiji vodi delavnico »Učenje iz napak – najhitrejša pot do uspeha«. Spregovorila je o kulturi neobtoževanja in o tem, kako strah pred neuspehom spremeniti v gorivo za rast – doma, pri skupinskih projektih in v odnosih. Razložila je, kako raziskovati lastne “črne skrinjice”, zakaj vodenje bolje deluje z naravnimi in logičnimi posledicami kot s kaznimi ter kako je ranljivost lahko moč, ki krepi zaupanje.

Blaž Lesnik

svetovanjeučenjenapakeuspeh

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Dr. Ernest Petrič o prihodnosti Slovenije

Katere pomembne odločitve bi morali sprejeti, da sploh lahko govorimo prihodnosti? Na to je odgovarjal v tokratni oddaji prof. Petrič. Še prej se je ustavil pri odločitvi za samostojno Slovenijo 23. decembra 1990. Prepričan je, da tudi danes večina podpira samostojno državo, ki pa jo lahko izgubimo. Nujno je urediti našo preteklost, ki nas razdvajajo; predvsem pa pokopati mrtve. Vrednote, se morda spreminjajo a temeljni principi, ki urejajo medčloveške odnose ostajajo. Spregovoril je tudi o tretji veji oblasti, ki je daleč od tega, da bi bila všečna politiki, o izbiri kompetentnih ljudi na volitvah in mestu Slovenije v širšem prostoru. 

Dr. Ernest Petrič o prihodnosti Slovenije

Katere pomembne odločitve bi morali sprejeti, da sploh lahko govorimo prihodnosti? Na to je odgovarjal v tokratni oddaji prof. Petrič. Še prej se je ustavil pri odločitvi za samostojno Slovenijo 23. decembra 1990. Prepričan je, da tudi danes večina podpira samostojno državo, ki pa jo lahko izgubimo. Nujno je urediti našo preteklost, ki nas razdvajajo; predvsem pa pokopati mrtve. Vrednote, se morda spreminjajo a temeljni principi, ki urejajo medčloveške odnose ostajajo. Spregovoril je tudi o tretji veji oblasti, ki je daleč od tega, da bi bila všečna politiki, o izbiri kompetentnih ljudi na volitvah in mestu Slovenije v širšem prostoru. 

Tone Gorjup

politikazgodovina

Zgodbe za otroke

VEČ ... |
Božič brata Comgalla

Dragi prijatelji lepih adventnih zgodb! Danes z zvočnim koledarjem potujemo na Irsko, da obiščemo brata, ki je doživel čisto nenavaden božič. Ampak – slab začetek, dober konec! Mogoče celo čudežen. Prisluhnite njegovi zgodbi!

Božič brata Comgalla

Dragi prijatelji lepih adventnih zgodb! Danes z zvočnim koledarjem potujemo na Irsko, da obiščemo brata, ki je doživel čisto nenavaden božič. Ampak – slab začetek, dober konec! Mogoče celo čudežen. Prisluhnite njegovi zgodbi!

Nika Mandelj

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljiceadventni koledar 2025

Adventna spodbuda

VEČ ... |
Ayúsh vzljubi Marijo

Nadškof p. Martin Kmetec je misijonar, ki deluje v Turčiji. V zgodbi upanja pripoveduje o dečku, ki je v Marijini hiši začutil nekaj posebnega. Ganjen nad bližino Jezusove matere, je spoznal, da preprosti “da” zadostuje za velike stvari.

Ayúsh vzljubi Marijo

Nadškof p. Martin Kmetec je misijonar, ki deluje v Turčiji. V zgodbi upanja pripoveduje o dečku, ki je v Marijini hiši začutil nekaj posebnega. Ganjen nad bližino Jezusove matere, je spoznal, da preprosti “da” zadostuje za velike stvari.

Radio Ognjišče

duhovnostZgodbe upanjaAdventni koledar Misijonskega središča Slovenije

Kulturni utrinki

VEČ ... |
Razstava jaslic iz zbirke Andreja Dobleharja

Ob tridesetletnici Galerije Družina bodo na predvečer praznika sv. Lucije, v petek, 12. decembra, ob 19. uri, odprli razstavo Jaslic iz zasebne zbirke dr. Andreja Dobleharja, ki je bil tudi naš gost v oddaji o kulturi. Na ogled bo okoli petdeset jaslic oziroma upodobitev božičnih motivov različnih avtorjev, starosti, velikosti, materialov, slogov in tehničnih izvedb. 

Razstava jaslic iz zbirke Andreja Dobleharja

Ob tridesetletnici Galerije Družina bodo na predvečer praznika sv. Lucije, v petek, 12. decembra, ob 19. uri, odprli razstavo Jaslic iz zasebne zbirke dr. Andreja Dobleharja, ki je bil tudi naš gost v oddaji o kulturi. Na ogled bo okoli petdeset jaslic oziroma upodobitev božičnih motivov različnih avtorjev, starosti, velikosti, materialov, slogov in tehničnih izvedb. 

Jože Bartolj

kulturalikovna umetnostjasliceAndrej Dobleharrazstava jaslicgalerija Driužina

Komentar Domovina.je

VEČ ... |
Erika Ašič: Darila iz naših žepov

Avtorica poudarja, da prava darila v zasebnem življenju izhajajo iz ljubezni in pozornosti, brez pričakovanj povračila, medtem ko se pri vladnih »darilih« pogosto izkaže, da jih v resnici plačamo državljani sami. Božičnice za javne uslužbence in zaposlene v podjetjih se financirajo iz davkov ali neposredno iz žepov podjetnikov, kar vodi v podražitve, stečaje in manjšo konkurenčnost. Podaljšanje veljavnosti vinjet je predstavljeno kot ugodnost, a dejansko pomeni dodatne stroške in ne rešuje prometnih zastojev. Tudi sistem dolgotrajne oskrbe, ki je obljubljal pocenitev domov za starejše, prinaša višje cene in dodatna doplačila za osnovne storitve, obljubljenih izboljšav pa ni zaradi pomanjkanja kadra. Sporočilo komentarja je, da vlada pod pretvezo obdarovanja jemlje še več, zato naj državljani presojajo politiko po dejanjih in ne po obljubah ter se vprašajo, ali bi si takšne ljudi želeli za prijatelje ali sodelavce.

Erika Ašič: Darila iz naših žepov

Avtorica poudarja, da prava darila v zasebnem življenju izhajajo iz ljubezni in pozornosti, brez pričakovanj povračila, medtem ko se pri vladnih »darilih« pogosto izkaže, da jih v resnici plačamo državljani sami. Božičnice za javne uslužbence in zaposlene v podjetjih se financirajo iz davkov ali neposredno iz žepov podjetnikov, kar vodi v podražitve, stečaje in manjšo konkurenčnost. Podaljšanje veljavnosti vinjet je predstavljeno kot ugodnost, a dejansko pomeni dodatne stroške in ne rešuje prometnih zastojev. Tudi sistem dolgotrajne oskrbe, ki je obljubljal pocenitev domov za starejše, prinaša višje cene in dodatna doplačila za osnovne storitve, obljubljenih izboljšav pa ni zaradi pomanjkanja kadra. Sporočilo komentarja je, da vlada pod pretvezo obdarovanja jemlje še več, zato naj državljani presojajo politiko po dejanjih in ne po obljubah ter se vprašajo, ali bi si takšne ljudi želeli za prijatelje ali sodelavce.

Erika Ašič

komentarpolitikadružbadariladavkipodražitvevinjetedolgotrajna oskrbaobljubedržavljani

Spominjamo se

VEČ ... |
Spominjamo se dne 10. 12.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 10. 12.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Svetovalnica

VEČ ... |
Kdaj ste se nazadnje iz padca res nekaj naučili?

Gostili smo Urško Česnik, psihologinjo in pedagoginjo, ki pri Socialni akademiji vodi delavnico »Učenje iz napak – najhitrejša pot do uspeha«. Spregovorila je o kulturi neobtoževanja in o tem, kako strah pred neuspehom spremeniti v gorivo za rast – doma, pri skupinskih projektih in v odnosih. Razložila je, kako raziskovati lastne “črne skrinjice”, zakaj vodenje bolje deluje z naravnimi in logičnimi posledicami kot s kaznimi ter kako je ranljivost lahko moč, ki krepi zaupanje.

Kdaj ste se nazadnje iz padca res nekaj naučili?

Gostili smo Urško Česnik, psihologinjo in pedagoginjo, ki pri Socialni akademiji vodi delavnico »Učenje iz napak – najhitrejša pot do uspeha«. Spregovorila je o kulturi neobtoževanja in o tem, kako strah pred neuspehom spremeniti v gorivo za rast – doma, pri skupinskih projektih in v odnosih. Razložila je, kako raziskovati lastne “črne skrinjice”, zakaj vodenje bolje deluje z naravnimi in logičnimi posledicami kot s kaznimi ter kako je ranljivost lahko moč, ki krepi zaupanje.

Blaž Lesnik

svetovanjeučenjenapakeuspeh