Naša gosta v rubriki Življenje išče pot sta bila ravnatelj montessori vrtca Rahela iz Preske pri Medvodah Matevž Vidmar in vzgojiteljica v jasličnem oddelku Elizabeta Milunič. Zanimalo nas je namreč, kako so so izpeljali projekt na temo hvaležnosti, opisala prednosti v ponudbi tega vrtca in liturgično vzgojo otrok ob večjih praznikih. 

Mesec november ima po tradiciji barvo hvaležnosti, kar v cerkvah pokažemo na zahvalno nedeljo, ko prinesemo sadove zemlje Bogu v zahvalo in nam v veselje, da imamo hrano.  Zato smo govorili o tej drži človeka – o hvaležnosti, ki krepi naše odnose in skupnosti in dobrodejno vpliva na naše celostno zdravje. Tega se zavedajo tudi v Rahelinem Montessori vrtcu v župniji Preska. Vzgojiteljica Elizabeta Milunić nam je povedala, kako to držo krepijo že v jaslih.

Pred Svetovnim dnevom ubogih smo predstavili Društvo Malteška pomoč. V javnosti smo ga spoznali jeseni leta 2015, ko so našo državo prehajali tisoči migrantov in so jim člani Društva  nudili podporo v Dobovi. Danes nudijo pomoč na več področjih. Naš  gost je bil predsednik Društva Malteška pomoč Roman Vučajnk.

V tednu pred Svetovnim dnevom ubogih smo gostili  članico Društva Vincencijeva zveza dobrote  in strokovno sodelavko Dnevnega centra za brezdomce Urško Smerkolj. Z nami je podelila njihovo delovanje v korist brezdomcev, starejših, zanemarjenih otrok in družin. 

Govorili smo o mladih, ki jim je mar za starejše. To so prostovoljci Mlade karitas in ena od njih je Nika Kržišnik.  Med epidemijo COVID-19 je bila ena izmed vodij projekta “Pismo za lepši dan,” ki je zbiral ročno napisana pisma za starejše. Letos je prejela državno priznanje za svoje izjemne dosežke na področju prostovoljstva. K pisanju pisem za osamljene ali nepokretne starejše vabijo tudi letos. Kako jih napisati in kam jih poslati? Kako prijaviti prejemnike teh simpatičnih pisem? 

Dotaknili smo se nasilja nad starejšimi, o katerem se dolgo sploh ni govorilo, saj gre za sivo polje neodkritega in zamolčanega nasilja. Starejši namreč o tem, da doživljajo nasilje s strani lastnih otrok, vnukov ali pa negovalcev, zaposlenih v zdravstvu, socialnem varstvu, zelo težko spregovorijo. Ker je bil mesec oktober še posebej namenjen starejšim, smo slišali del pogovora z članico Delovne skupine za nenasilje dipl. m.s. Darinko Klemenc. 

Najpogostejši vzroki za razvoj duševnih težav na delovnem mestu so težave pri usklajevanju zasebnega in poklicnega življenja ter nasilje in nadlegovanje na delovnem mestu t.i. mobing. O tem so oktobra med drugim govorili tudi člani in sodelavci združenja Ozara Slovenija . Tokrat smo prisluhnili psihiatru dr. Juriju Bonu, ki dela na Centru za klinično psihiatrijo Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana.

Novembrski dnevi so že popolnoma jesenski, dnevi krajši, manj je sonca, več je padavin, listje je odpadlo, barve v naravi so sive, rjave. Že sam ta opis je lahko za nekoga kot opis depresije, o kateri smo tokrat govorili.  Namreč 10. oktobra smo obeležili Dan duševnega zdravja in v eni od okroglih miz so postavili v središče vprašanje: Katero generacijo depresija najbolj ogroža? Govorniki so bili psihiater dr. Jurij Bon, ki dela pa na Centru za klinično psihiatrijo Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana, psihiatrinja Alja Plemenitaš Ilješ iz UKC Maribor ter mag. Bogdan Dobnik iz Ozare.