V mesecu maju je Združenje Evropa Donna pripravilo več aktivnost z namenom ozaveščanja o raku jajčnikov. Seveda poznamo tudi druge rake, in številni so ozdravljivi, če so le odkriti dovolj zgodaj. Kako je potekalo zdravljenje pri Darji Molan, kakšne strahove je morala premostiti in kako se je ob tem naučila ceniti življenje?
duhovnost svetovanje genetski rak zdravljenje raka odstranitev dojk
V mesecu maju je Združenje Evropa Donna pripravilo več aktivnost z namenom ozaveščanja o raku jajčnikov. Seveda poznamo tudi druge rake, in številni so ozdravljivi, če so le odkriti dovolj zgodaj. Kako je potekalo zdravljenje pri Darji Molan, kakšne strahove je morala premostiti in kako se je ob tem naučila ceniti življenje?
V mesecu maju je Združenje Evropa Donna pripravilo več aktivnost z namenom ozaveščanja o raku jajčnikov. Seveda poznamo tudi druge rake, in številni so ozdravljivi, če so le odkriti dovolj zgodaj. Kako je potekalo zdravljenje pri Darji Molan, kakšne strahove je morala premostiti in kako se je ob tem naučila ceniti življenje?
duhovnostsvetovanjegenetski rakzdravljenjerakaodstranitev dojk
Življenje išče pot
Z Emo Otavnik iz Društva Ekologi brez meja smo govorili o nepotrebnih številkah zavržene, a še užitne hrane. Pri tem je pomembno preverjati zaloge v hladilniku, načrtovati obroke in premišljeno nakupovati. Bodi sprememba, ki jo želiš videti v svetu.
Življenje išče pot
Z Emo Otavnik iz Društva Ekologi brez meja smo govorili o nepotrebnih številkah zavržene, a še užitne hrane. Pri tem je pomembno preverjati zaloge v hladilniku, načrtovati obroke in premišljeno nakupovati. Bodi sprememba, ki jo želiš videti v svetu.
Življenje išče pot
Predstavilsmo projekt Aktivno Inkluzivno, ki predstavlja nov korak pri dostopnosti različnih športov za invalide. O tem je več povedal predsednik Zveze za šport invalidov Slovenije – Slovenski paralimpijski komite Damijan Lazar.
Življenje išče pot
Predstavilsmo projekt Aktivno Inkluzivno, ki predstavlja nov korak pri dostopnosti različnih športov za invalide. O tem je več povedal predsednik Zveze za šport invalidov Slovenije – Slovenski paralimpijski komite Damijan Lazar.
Življenje išče pot
Pred 23. novembrom, ko bomo odšli na referendum, kjer bomo volivci lahko podprli vrednoto življenja od spočetja do naravne smrti, smo objavili razmišljanje poslanke NSi Ive Dimic o nujnosti vsem dostopne paliativne in hospic oskrbe in o nevarnostih premikanja etičnih meja.
Življenje išče pot
Pred 23. novembrom, ko bomo odšli na referendum, kjer bomo volivci lahko podprli vrednoto življenja od spočetja do naravne smrti, smo objavili razmišljanje poslanke NSi Ive Dimic o nujnosti vsem dostopne paliativne in hospic oskrbe in o nevarnostih premikanja etičnih meja.
Življenje išče pot
Objavili smo pričevanje na Pohodu za življenje 4. oktobra letos. Pretresljiva zgodba Igorja Vojinovića, ki je leta spremljal hudo trpljenje svoje matere, dokler ni izvedel, da je imela po ločitvi od njegovega očeta tri splave. Izvedel je, da je bilo še pred rojstvom v nevarnosti tudi njegovo življenje. A mama je odrešitev našla v Božjem usmiljenju, on pa v odpuščanju in ljubezni do nje.
Življenje išče pot
Objavili smo pričevanje na Pohodu za življenje 4. oktobra letos. Pretresljiva zgodba Igorja Vojinovića, ki je leta spremljal hudo trpljenje svoje matere, dokler ni izvedel, da je imela po ločitvi od njegovega očeta tri splave. Izvedel je, da je bilo še pred rojstvom v nevarnosti tudi njegovo življenje. A mama je odrešitev našla v Božjem usmiljenju, on pa v odpuščanju in ljubezni do nje.
Življenje išče pot
Mirjam Kastelec je najboljša strelka prve slovenske ženske nogometne lige. Vendar pa izjemna 23-letnica ni zgolj kraljica strelk, temveč je tudi vzorna študentka in izjemna osebnost, ki javno brez zadržkov oznanja svojo vero. Ima pa tudi brata z Downovim sindromom. In prav o tem, kaj jo uči življenje z njim, je pričevala 4. oktobra na Pohodu za življenje.
Življenje išče pot
Mirjam Kastelec je najboljša strelka prve slovenske ženske nogometne lige. Vendar pa izjemna 23-letnica ni zgolj kraljica strelk, temveč je tudi vzorna študentka in izjemna osebnost, ki javno brez zadržkov oznanja svojo vero. Ima pa tudi brata z Downovim sindromom. In prav o tem, kaj jo uči življenje z njim, je pričevala 4. oktobra na Pohodu za življenje.
Življenje išče pot
S. Emanuela Žerdin, ki je spremljala že številne umirajoče, je na Pohodu za življenje, 4. oktobra, navedla več zgodb, ki potrjujejo predvsem vrednost zadnjega obdobja življenja. Med drugim je povedala, da se je na neki mednarodni konferenci srečala z glavno sestro klinike na Nizozemskem, kjer opravljajo evtanazijo. In veste, kaj je rekla? Kaj je njihov največji problem? Osebje. Osebje ne zdrži dolgo pri njih, ker tam ubijajo ljudi.
Življenje išče pot
S. Emanuela Žerdin, ki je spremljala že številne umirajoče, je na Pohodu za življenje, 4. oktobra, navedla več zgodb, ki potrjujejo predvsem vrednost zadnjega obdobja življenja. Med drugim je povedala, da se je na neki mednarodni konferenci srečala z glavno sestro klinike na Nizozemskem, kjer opravljajo evtanazijo. In veste, kaj je rekla? Kaj je njihov največji problem? Osebje. Osebje ne zdrži dolgo pri njih, ker tam ubijajo ljudi.
Življenje išče pot
Objavili smo nagovor zdravnice dr. Bojanke Štern, ki ga je imela 4. oktobra na Pohodu za življenje v Ljubljani. Navedla je več stranpoti v primeru zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki je v resnici pomoč pri samomoru. V Kanadi je že 15 odstotkov transplantiranih organov pridobljenih z evtanazijo, kar daje misliti o prikritih motivacijah pomembnih in bogatih podpornikov t.i. dostojne smrti.
Življenje išče pot
Objavili smo nagovor zdravnice dr. Bojanke Štern, ki ga je imela 4. oktobra na Pohodu za življenje v Ljubljani. Navedla je več stranpoti v primeru zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki je v resnici pomoč pri samomoru. V Kanadi je že 15 odstotkov transplantiranih organov pridobljenih z evtanazijo, kar daje misliti o prikritih motivacijah pomembnih in bogatih podpornikov t.i. dostojne smrti.
Življenje išče pot
V gore in hribe se s pomočjo srčnih planincev in spremljevalcev odpravijo tudi gibalno ovirane osebe ali z drugimi razvojnimi posebnostmi. Kako organizirajo prevoz in na kaj so ponosni v 10. letih delovanja odbora InPlaninec, nam je povedal Jurček Nowakk iz Planinske zveze Slovenije.
Življenje išče pot
V gore in hribe se s pomočjo srčnih planincev in spremljevalcev odpravijo tudi gibalno ovirane osebe ali z drugimi razvojnimi posebnostmi. Kako organizirajo prevoz in na kaj so ponosni v 10. letih delovanja odbora InPlaninec, nam je povedal Jurček Nowakk iz Planinske zveze Slovenije.
Globine
Ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić sta razmišljala, kako vera oziroma nevera oblikuje človekov odnos do prihodnosti. Ali je prihodnost prostor upanja, razvoja in presežkov? Ali pa negotovosti, krize smisla in tehnološke neobvladljivosti? Pogovor lahko spremljate tudi na YouTube kanalu Radia Ognjišče.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba lahko že drugič prisluhnete vosovskemu likvidatorju Francu Stadlerju Pepetu, ki se je spominjal delovanja varnostno-obveščevalne službe OF med drugo svetovno vojno V Ljubljani. Njegovo pričevanje je komentiral znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič. Stadler oživlja spomine na začetke organiziranja VOSa, na atentate ter pomembne operacije, kot so reševanje aktivista Toneta Tomšiča iz italijanskega zapora, sledenje in umor industrialca Avgusta Praprotnika, ter reševanje načelnice VOS Zdenke Kidrič Marjete iz bolnišnice.
Citat iz oddaje o umoru Avgusta Praprotnika:
Grupa se je odločila, da izvede justifikacijo v Tavčarjevem hramu v bifeju. Avto je bil v Tavčarjevi ulici s šoferem varnostnikom. Streljal je Štefan (Brajnik). Umik je branil Štefan Babnik. Vsi trije so se začeli umikati v avto, ki ga je vozil Pangrc Ludvik. Praprotnik je imel spremljevalca zaščitnika, ki je bil naš agent, ki je potem, ko je avto že krenil streljal, v smeri umika avta in opozoril Italijane, ki so bili blizu sodnije. Videli so, da avto drvi proti Titovi in s puško ustrelili v karoserijo avtomobila. Naboj se je odbil in ranil Štefana Babnika tako, da mu je raztrgal črevesje. Tako je bil prepeljan v Neubergerjevo ambulanto na Vilharjevo cesto. Po akciji sem se sestal s Štefanom Babnikom, da prevzamem pištolo, ki jo je imel Babnik Štefan na akciji. Pri Neubergerju sem našel Štefana ležati na ozki operacijski mizi. Ležal je na hrbtu s skrčenimi koleni v krčih in mukah. Vprašal me je, če je akcija uspela, ali je ta izdajalec padel.
Odgovoril sem mu, brez skrbi, da je, sigurno. Dal mi je pištolo, ki je bila na mizi ob njem, da jo odnesem na varno. Bila je to španska pištola. Vprašal sem profesorja Lavriča, (takrat nisem vedel, kdo je. To sem zvedel šele po vojni, ko sem se z njim seznanil. Vedel pa sem, da je naš, ker je bil to naš punkt), naj mi pove, kako je Štefan. Povedal je, da noči ne bo preživel.
Slovencem po svetu in domovini
Razstava arhivskih fotografij o življenju in delu slovenskih beguncev v Avstriji po letu 1945, ki jo je pripravila Rafaelova družba, je ta in naslednji mesec na ogled v Grabeljškovi dvorani Cankarjeve knjižnice na Vrhniki. Pred 80-imi leti je svoje domove zapustilo ter odšlo v Italijo ali čez Ljubelj na Koroško več kot 20.000 Slovencev. Njihov odhod iz domovine je bil v izjemno težkih razmerah resnično junaška zgodba. V blatu vetrinjskega polja, ob neprijazni taboriščni upravi in v hudem pomanjkanju so v nekaj dneh vzpostavili vrtce, osnovne šole in gimnazijo. Prav tako so iz nič vzniknili časopisi, pevski zbori, dramske skupine in vrsta drugih dejavnosti. Vse to lahko zaslutimo ob razstavljenih fotografijah. O povojnih dogodkih in življenju in delu slovenskih beguncev bo naslednji četrtek govorila zgodovinarka dr. Helena Jaklitsch.
Spoznanje več, predsodek manj
V tokratni oddaji smo se pogovarjali z dr. Žigom Turkom in osrednja tema pogovora je bila romska problematika. Vlada se ji je dolgo časa izogibala, mirila javnost, preslišala pobude s terena, a smrtna žrtev je pokazala, da bo treba poseči in se resno začeti ukvarjati z Romi in nasiljem, ki smo mu priče. V oddaji nismo mogli mimo prihajajočega referenduma.
Kmetijska oddaja
Aleš Čadež iz Delnic v Poljanski dolini, Inovativni mladi kmet 2025, je bil z nami in predstavil svoj pristop v ekološki pridelavi zelenjave z uporabo t.i. paperpot tehnologije. Celotnemu pogovoru lahko prisluhntete tudi v obliki video podkasta RAST.
Kulturni utrinki
Komorni moški pevski zbor Davorina Jenka Cerklje v soboto, 8. novembra ob 19h, v Kulturnem Hramu Ignacija Borštnika, prireja koncert »Mostovi dolin«, ki ga bodo sooblikovali skupaj z Barskim oktetom iz Benečije. Na koncert nas je povabila dirigentka Neža Križnar Ristič.
Komentar Domovina.je
Potem ko je mlad romski kriminalec vzel življenje priljubljenemu novomeškemu gostincu Alešu Šutarju, ki je pred romskimi nasilneži branil sina, se je za hip zdelo, da bo smrt, ta točka nepovratka za posameznika in njegove bližnje, le streznila tudi najbolj zadrte predstavnike politične levice. Žal je šlo res samo za hip, nato pa smo vstopili v staro stvarnost.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Kuhajmo s sestro Nikolino
Kakšno moko priporočate za domače rezance, je poslušalka vprašala sestro Nikolino in ta je odgovorila: ostro moko, suho, tip 400, še najboljša je neposredno iz mlina. Ostra suha moka se uporablja za vse testenine: za rezance za juho, široke rezance, za krpice, za ribano kašo itn. Priporočila je še, da testo dobro pregnetemo: ko ga prerežemo, mora biti tako enotno, brez vsake nianse, brez vsakega plamenčka. Pokrito mora počivati, da ostane vlažno, potem se lahko valja na roke. Če bomo valjali na strojček, mora biti še posebej trdo.