Tudi danes smo govorili o tem, kako naj bodo naše poti in objekti bolj prijazni za uporabo za invalide in druge gibalno ovirane osebe. Lahko si postavite preprosto vprašanje: Kako bi, če bi bil invalid, lahko sam prišel iz Ljubljane v Kranj z javnimi prevoznimi sredstvi? O tem smo govorili z mag. Romanom Renerjem, ki je odgovoren za projekt izboljšanja mobilnosti gibalno oviranih oseb.
invalidi in pločniki sodelovanje občin ovire v javnem prometu za invalide svetovanje
Tudi danes smo govorili o tem, kako naj bodo naše poti in objekti bolj prijazni za uporabo za invalide in druge gibalno ovirane osebe. Lahko si postavite preprosto vprašanje: Kako bi, če bi bil invalid, lahko sam prišel iz Ljubljane v Kranj z javnimi prevoznimi sredstvi? O tem smo govorili z mag. Romanom Renerjem, ki je odgovoren za projekt izboljšanja mobilnosti gibalno oviranih oseb.
Tudi danes smo govorili o tem, kako naj bodo naše poti in objekti bolj prijazni za uporabo za invalide in druge gibalno ovirane osebe. Lahko si postavite preprosto vprašanje: Kako bi, če bi bil invalid, lahko sam prišel iz Ljubljane v Kranj z javnimi prevoznimi sredstvi? O tem smo govorili z mag. Romanom Renerjem, ki je odgovoren za projekt izboljšanja mobilnosti gibalno oviranih oseb.
invalidi in pločnikisodelovanje občinovire v javnem prometu za invalidesvetovanje
Življenje išče pot
Gostili smo bodoči zdravnici Anamarijo Mihovec in Adrijano Mediževec, ki bili sta v skupini šestih članov medicinske odprave v Nangomi. Kaj so doživeli in zakaj tam čas teče počasneje?
Življenje išče pot
Gostili smo bodoči zdravnici Anamarijo Mihovec in Adrijano Mediževec, ki bili sta v skupini šestih članov medicinske odprave v Nangomi. Kaj so doživeli in zakaj tam čas teče počasneje?
Življenje išče pot
Precej učencev se sooča s težavami, ki jih učitelji ne zmorejo reševati sami. Učiteljica kemije OŠ Franceta Bevka iz Ljubljane Violeta Stefanovik nam je pojasnila, kako jim je pomagala uporaba psihoterapije, da so znali pomagati učencu uspešno končati šolsko leto.
Življenje išče pot
Precej učencev se sooča s težavami, ki jih učitelji ne zmorejo reševati sami. Učiteljica kemije OŠ Franceta Bevka iz Ljubljane Violeta Stefanovik nam je pojasnila, kako jim je pomagala uporaba psihoterapije, da so znali pomagati učencu uspešno končati šolsko leto.
Življenje išče pot
Duševne stiske otrok in mladih niso več tabu tema. Zakaj podpira redno supervizijo učiteljev in vidi sodelovanje psihoterapevtov s šolo kot dobrodošlo, je povedala pomočnica ravnateljice Ksenija Pišljar.
Življenje išče pot
Duševne stiske otrok in mladih niso več tabu tema. Zakaj podpira redno supervizijo učiteljev in vidi sodelovanje psihoterapevtov s šolo kot dobrodošlo, je povedala pomočnica ravnateljice Ksenija Pišljar.
Življenje išče pot
Zdravstveni dom Ljubljana e v okviru evropskega projekta TOGAS izvaja pilotno preventivno presejalno testiranje na okužbo z bakterijo Helicobacter pylori v starostni skupini 30-34 let. Zakaj je pomembno, da se povabljeni odzovejo vabilu, je povedala strokovna direktorica ZD Ljubljana Tea Stegne Ignjatovič.
Življenje išče pot
Zdravstveni dom Ljubljana e v okviru evropskega projekta TOGAS izvaja pilotno preventivno presejalno testiranje na okužbo z bakterijo Helicobacter pylori v starostni skupini 30-34 let. Zakaj je pomembno, da se povabljeni odzovejo vabilu, je povedala strokovna direktorica ZD Ljubljana Tea Stegne Ignjatovič.
Življenje išče pot
Naša gostja je bila Nataša Kordiš. Je otrok gluhih staršev, sama pa je slišeča oseba in certificirana tolmačka slovenskega znakovnega jezika. Odstrla nam je nekaj izkušenj in načina življenja, ki ga razvijejo gluhe osebe.
Življenje išče pot
Naša gostja je bila Nataša Kordiš. Je otrok gluhih staršev, sama pa je slišeča oseba in certificirana tolmačka slovenskega znakovnega jezika. Odstrla nam je nekaj izkušenj in načina življenja, ki ga razvijejo gluhe osebe.
Življenje išče pot
Med nami živi vsaj gluhih 1200 oseb, ki uporabljajo slovenski znakovni jezik. Staršem gluhih otrok pa je v pomoč tudi evropski projekt Silence/Tišina, kjer je na voljo veliko informacij o usposabljanju otroka za vsestranski razvoj. Gluha učiteljica mag. Petra Rezar je pojasnila tudi manj pozitivne strani polževega vsadka.
Življenje išče pot
Med nami živi vsaj gluhih 1200 oseb, ki uporabljajo slovenski znakovni jezik. Staršem gluhih otrok pa je v pomoč tudi evropski projekt Silence/Tišina, kjer je na voljo veliko informacij o usposabljanju otroka za vsestranski razvoj. Gluha učiteljica mag. Petra Rezar je pojasnila tudi manj pozitivne strani polževega vsadka.
Življenje išče pot
S pomočjo tolmačke slovenskega znakovnega jezika Natašo Kordiš smo gostili gluho učiteljico likovne umetnosti in državljanske vzgoje mag. Petra Rezar. O njeni poti, o ovirah in polževem vsadku.
Življenje išče pot
S pomočjo tolmačke slovenskega znakovnega jezika Natašo Kordiš smo gostili gluho učiteljico likovne umetnosti in državljanske vzgoje mag. Petra Rezar. O njeni poti, o ovirah in polževem vsadku.
Življenje išče pot
Medicini pogosto uspe rešiti življenje, a življenje po poškodbi možganov ali hrbtenjače ni nikoli več enako. Srečujemo se s poškodbami, ki zahtevajo dolgotrajno, interdisciplinarno rehabilitacijo in prinašajo tudi duševne posledice, pravi predstojnik Oddelka za rehabilitacijo pacientov po nezgodni poškodbi možganov, z multiplo sklerozo in drugimi nevrološkimi obolenji iz URI Soča mag. Klemen Grabljevec:
Življenje išče pot
Medicini pogosto uspe rešiti življenje, a življenje po poškodbi možganov ali hrbtenjače ni nikoli več enako. Srečujemo se s poškodbami, ki zahtevajo dolgotrajno, interdisciplinarno rehabilitacijo in prinašajo tudi duševne posledice, pravi predstojnik Oddelka za rehabilitacijo pacientov po nezgodni poškodbi možganov, z multiplo sklerozo in drugimi nevrološkimi obolenji iz URI Soča mag. Klemen Grabljevec:
Duhovna misel
V nemškem mestu Weinsberg obiskovalcu radi pokažejo grič, na katerem stoji trdnjava, in povedo z njo povezano anekdoto iz ...
Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Naš gost
V oddaji Naš gost smo gostili priznanega slovenskega muzikologa, glasbenega esejista in kritika dr. Franca Križnarja. Čeprav je že nekaj let v zasluženem pokoju, se še vedno ukvarja z raziskavami na področju glasbe. Tako je eden od organizatorjev simpozija ob 600-letnici smrti Veronike Deseniške, ki bo pod naslovom Med resnico in legendo potekal v začetku meseca septembra na gradu Gradu Turn pri Preddvoru. Sicer se je dr. Križnar v življenju ukvarjal s kopico različnih stvari, med drugim tudi z radiem, kjer je bil glasbeni urednik in novinar na RTV Slovenija. V pogovoru pa nam bo povedal tudi, zakaj Slavko Avsenik nikoli ni prejel nobene državne nagrade na področju kulture.
Komentar tedna
Pretekli konec tedna se je v sosednji državi odvil koncert, ki so mu slovenski osrednji mediji, pa tudi politični veljaki predvsem leve provenience namenili ogromno pozornosti. Ne le na dan koncerta, o njem smo poslušali prej in potem. En čez drugega so hiteli obsojati vse, ki so bili kakorkoli povezani z dogodkom, ki je menda postavil tudi svetovno rekord po prodaji vstopnic …
Tako je svoj komentar, ki ga je prebrala Tanja Dominko, začela dr. Helena Jaklitsch. V celoti si ga lahko preberete tudi na spletnih straneh Radia Ognjišče.
Moja zgodba
Slovenska matica in Študijski center za narodno spravo sta v ponedeljek, 18. novembra 2024, v Ljubljani pripravila znanstveni posvet Dachavski procesi – 75 let pozneje. Tokrat je bila na sporedu četrta oddaja v nizu v kateri ste slišali predavanji dr. Tamare Griesser Pečar o politično motiviranih procesih po 2. svetovni vojni in dr. Jelke Piškurić, ki je predstavila prispevek V primežu represivnih ustanov.
Za življenje
V vročici poletja misel na šolo pri večini lahko stopi v ozadje, vzgoja pa nima oddiha. Ravno počitnice so velika priložnost za še več bližine, sproščenosti in še večjo povezanost v družini. O tem smo govorili z Markom Juhantom.
Od slike do besede
Predstavili smo delo Abby Johnson: Nenačrtovano starševstvo. Knjiga je izšla pri Celjski Mohorjevi založbi. Gost oddaje je bil prevajalec Niki Neubauer.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Slovencem po svetu in domovini
V nedeljo je minilo 105 let od požiga tržaškega Narodnega doma in pet let od podpisa memoranduma za vrnitev doma slovenski narodni skupnosti v Italiji. Krajšo slovesnost ob tem so pripravili: Fundacija Narodni dom, krovni organizaciji naše narodne skupnosti Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza ter stranka Slovenska skupnost. Glasbeno točko sta pripravila gojenca Glasbene matice, sledilo je polaganje vencev, medtem ko je zbrane v imenu Fundacije Narodni dom nagovoril podpredsednik Walter Coren. Napovedal je, da Fundacija večji dogodek pripravlja ob koncu leta, ko bi radi počastili tudi gledališko dejavnost, ki se je vse od začetka odvijala v prostorih Narodnega doma. Stavba, ki so jo po načrtu arhitekta Maksa Fabianija dogradili leta 1904, je bila pomembno večnamensko središče tržaških Slovencev in drugih Slovanov v Trstu.
Sol in luč
Stefanos Ksenakis je odličen opazovalec in trenutke, ki so se dotaknili njegove notranjosti je zbral in izdal v knjigi, ki je izšla pri založbi Primus z naslovom Življenje je darilo. Tri smo prebrali v tokratni oddaji. Kako postati izjemen človek, kje tičijo tatovi naših življenj in zakaj je hvaležnost največja vrednota?