V tednu duhovniških posvečenj smo v rubriki Življenje išče pot slišali nekaj misli o tem, kdo je duhovnik in v čem je njegova sreča. Prisluhnili ste lahko p. Primožu Jakopu in Jožici Šuštar.

Tudi danes bomo spregovorili o Parkinsonovi bolezni in društvu Trepetlika, ki si že vrsto let prizadeva za ozaveščanje javnosti o tej bolezni. Po besedah predsednice Društva Cvetke Pavlina Likar želijo predvsem spremljati, kako so bolniki zdravljeni. Ponujajo tudi izobraževanja, tabore in svetovanja.

Parkinsonova bolezen zareže v celotno družino in okolico bolnika, saj je potrebno precej razumevanja ta bolezni kot tudi sprememb, ki se v bolniku dogajajo ter vplivajo na njegove številne sposobnosti. Najtežje je, če se bolezen pojavi v zgodnjem mlajšem obdobju pravi medicinska sestra na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana Lidija Ocepek.

Parkinsonovo bolezen imenujemo tudi bolezen tisočerih obrazov, saj posameznike prizadene tako različno in svojstveno, da optimalno ali enotno zdravljenje ne obstaja. Ob pravočasnem in ustreznem zdravljenju se nekaterim bolnikom stanje lahko izboljša do te mere, da sami ali z občasno pomočjo skrbnika zmorejo vsakodnevna opravila. Danes bomo slišali nekaj izsekov iz predstavitve te bolezni, ki so jo ob Dnevu Parkinsonove bolezni 11. aprila pripravili v Društvu Trepetlika in nevrologinja dr. Nina Križnar Zupančič o zunanjih simptomih.

Četudi se zdi, da se naši prsti dotikajo le še ekranov, pa učiteljica klekljanja Tanja Oblak pove, da ni čisto tako. V preteklih letih je namreč izvedla številne tečaje in delavnice klekljanja, ustvarila pa je tudi odmevne projekte kot je npr. Slovenska zastava iz čipk. V Sloveniji je čipka vpisana v register kulturne dediščine državnega pomena.

Klekljanje in čipke, ponekod jim pravijo špice, ima v naših krajih dolgo tradicijo. Včasih so si ljudje s tem prislužili dodaten denar. Danes klekljanje pomeni predvsem učenje ročnega dela, druženje in veselje nad lepim izdelkom. Vse to pomaga krepiti duševno zdravje, je prepričana moja sogovornica učiteljica klekljanja Tanja Oblak.

V začetku junija je v ljubljanskih Križankah potekal Čipkarski festival. Tam je bila tudi moja današanja gostja učiteljica klekljanja Tanja Oblak, ki je predstavila pisavo slabovidnih brajico v čipkah, kajti zadnja leta se posveča tudi učenju slabovidnih in celo gluhoslepih.

Tudi tokrat smo govorili o dodatnem delu upokojencev in sicer predvsem o tem, koliko ur dela lahko opravi v enem mesecu in na kakšne načine. Z nami je ustanovitelj portala Seniordela Mitja Pajek.

V praksi je zaživel nov portal Seniordela. Namenjen je tistim upokojencem, ki še želijo občasno delati in tistim podjetjem, ki iščejo sodelavce za občasno delo ali za predajanje izkušenj mlajšim. Ustvarjalci portala namreč želijo, da bi se v Sloveniji okrepilo medgeneracijsko sodelovanje in povezanost. Več nam bo povedal ustanovitelj portala Seniordela Mitja Pajek.

Zaživela je prva platforma za iskanje dela za upokojence. Slovenija je tako bogatejša za prvo stičišče starejših, ki želijo še naprej delati, in podjetij ter fizičnih oseb, ki potrebujejo zanesljive in izkušene delavce. Kaj to pravzprav pomeni v praksi, nam bo pojasnil ustanovitelj portala Seniordela Mitja Pajek.

Po rojstvu otroka se skrb in pozornost velikokrat preusmerita na novorojenčka, na mlado mamo pa se lahko pozabi. Zato bova danes z mojo gostjo, diplomirano babico Marijo Mezeg govorili o skrbi za mlado mamo in o njenih potrebah, da bi lahko bila kakovostno na voljo otroku.

Ženska, ki je prvič noseča, lahko v sebi doživlja precej skrbi, zanjo je vse novo, in zato potrebuje podporo in sočutje svojih bližnjih, morda izbrane babice ali doule oz. porodne spremjevalke. Kdaj pa je vendarle potrebno takoj poiskati pomoč? V rubriki Življenje išče pot je bila z nami diplomirana babica Marija Mezeg. 

Postati mama novemu človeškemu bitju je čudovito darilo, ki žensko spremeni za vedno. Zato je čas nosečnosti zelo pomemben, da se ženska la ta dogodek lahko pripravi. Nekaterim veliko pomeni, da jih v tem času spremlja izbrana babica. Zakaj je to koristno, in kakšne so možnosti v Sloveniji, bomo slišali v pogovoru z diplomirano babico Marijo Mezeg.

Med najpomembnejšimi doseženimi cilji Združenja bolnikov z limfomom in levkemijo je sodoben Klinični oddelek za hematologijo UKC Ljubljana, ki je bolnikom na voljo od leta 2014. Lani so v odmevni akciji zbrali dve novi pomembni aparaturi za zdravljenje. O tem in še o drugih uspehih, na katere so ob 15-letnici delovanja upravičeno ponosni, bova danes govorili z izvršno direktorico Kristino Modic, ki jo prav lepo pozdravljam.

Slovensko združenje bolnikov z limfomom in levkemijo je 15. maja praznovalo 15-letnico uspešnega delovanja. Razvili so odličen podporni sistem za bolnike in to je dobra novica za vse tiste, ki zbolijo za eno od oblik krvnega raka, saj na svoji pot zdravljenja niso sami. Z nami je izvršna direktorica Združenja Kristina Modic.

Slovensko združenje bolnikov z limfomom in levkemijo je 15. maja 2022 zaznamovalo poldrugo desetletje zagovorništva bolnikov s krvnimi raki. Vsako leto v Sloveniji odkrijejo približno 1500 novih bolnikov, zato je delovanje Združenja, ki je tesno povezano z zdravniki, velikega pomena. Z izvršno direktorico Združenja, Kristino Modic, bova danes spregovorili o prepoznavanju simptomov.

Dobro je, da se starši zavedajo, da je v obdobju odraščanja iskanje in oblikovanje lastne identitete ključna razvojna naloga, ki jo mladostniki opravljajo skozi primerjave z drugimi ljudmi, vrstniki in vzorniki. Slednje se odvija tudi na spletu. Zato je prav, da starši z njimi v vsakdanjih pogovorih odpirajo vsebine o spletnih prevarah, zavajanjih in neresničnih vsebinah na spletu. O tem bova danes govorili z mojo gostjo zdravnico Anjo Strmšek iz območne enote NIJZ Celje.

Spletne prevare, neresnice, trpičenje po spletu … tudi to je resničnost današnjih mladih, ki si s pomočjo spleta in raznih vplivnežev oblikujejo identiteto. A to lahko prinese tudi težave in stiske. Z nami je zdravnica Anja Strmšek iz območne enote NIJZ Celje, ki nam bo povedala nekaj preprostih nasvetov, kako mladim stati ob strani na poti odraščanja ob spletu.

Mladostniki veliko komunikacije opravijo preko spleta, kar pa jih lahko spravi tudi v težave, saj je svetovni splet velika džungla informacij, ki niso vedno jasne in dobronamerne. Zato smo govorili o prepoznavanju laži in neresnic, ki mladostnikom lahko tudi škodijo, kadar ne zmorejo presejati zrna od plev. Naša gostja je bila zdravnica Anja Strmšek iz območne enote NIJZ Celje. 

Tudi danes bomo govorili o čuječnosti, ki nam pomaga k večji umirjenosti in zbranosti v našem hitrem in raztresenem tempu življenja. Brez truda seveda ne gre, saj se mora človek, ki želi na to pot, zavezati dnevnim vajam. A trud se splača. Nekatere raziskave so pokazale, da izvajanje čuječnosti zmanjša stres in bolečino ter celo izboljša splošno kakovost življenja. Več o tem nam bosta povedala moja današnja gosta zakonca in psihoterapevta Miha in Marinka Černetič.

Zakonca in psihoterapevta Miha in Marinka Černetič sta dejavna kristjana in starša štirih fantov. Pri svojem delu z ljudmi sta se začela poglabljati v meditacijo oz. čuječnost z namenom, kako pomagati človeku, da se umiri v svojem umu in čutenju, ki je za nekatere tako burno, da jim prinaša več škode kot koristi. Pripravljata tudi tečaje čuječnosti, objavljeni so na spletni strani potnaprej.si.

Tudi danes sta moja sogovornika profesor športne vzgoje Alberto Andriola in salezijanec Jure Babnik. Beseda bo tekla o Baskinu. Ta športna igra izvira iz košarke in ima isti cilj: zadeti več košev od nasprotne ekipe. Vsako ekipo sestavljajo gibalno ovirani igralci oz. igralci s posebnimi potrebami in zdravi igralci, od katerih vsak s pomočjo soigralcev prispeva k igri po svojih zmožnostih. Slišali boste lahko o spremenjenih pravilih in odzivih mladih v Albertovi šoli v Vidmu.

Med nami živi kar nekaj gibalno oviranih oseb, ki se težko vključujejo v športne aktivnost skupaj z zdravimi osebami. To dejstvo, in izkušnja gibalne oviranosti po prometni nesreči, sta spodbudila učitelja športne vzgoje na salezijanski srednji šoli v Vidmu, Alberta Andriola, da je raziskal metodo BASKIN. To je ekipna igra košarke, ki jo igrajo vsi skupaj: igralci s posebnimi potrebami in zdravi igralci. Pogovor je prevajal salezijanec Jure Babnik.
Predstavitev bo v nedeljo, 22. maja ob 11. uri v veliki telovadnici Škofijske gimnazije Sv. Stanislava v Ljubljani.

Svetovni dan Zemlje je 22. aprila potekal pod sloganom Vlagajmo v naš planet. Številne institucije v Sloveniji opozarjajo na pomen planeta, saj so spremembe naših navad nujne. V državi smo do 18. aprila namreč porabili vse vire in ekosistemske storitve, ki jih lahko Zemlja obnovi v enem letu. Danes je naš gost vodja projekta Spodbujamo e-krožno Jan Debenjak pri družbi za gospodarjenje z e-odpadki Zeos. Njihove prepoznavne zabojnike ste prav gotovo že videli v večjih trgovinah ali ekoloških otokih.

Tudi danes je naš gost župnik grkokatoliške župnije v Metliki. g. Ivan Skalivsky. Beseda bo tekla  o tem, kako pri njih razumejo in živijo zakrament sprave in kje se ukrajinski begunci, ki so prišli k nam, lahko udeležijo njihovega bogoslužja.

Smo v drugem velikonočnem tednu in vojna v Ukrajini še kar traja. Zato bo danes naš gost ukrajinski župnik grkokatoliške skupnosti v Metliki g. Ivan Skalivsky, ki nam bo malo več povedal o njihovih navadah praznovanja Velike noči in o načinu posta, ki ga poznajo pred prazniki.

Zaradi vojne v Ukrajini smo postali pozornejši na razlike med pravoslavnimi kristjani in grkokatoličani, ki v Ukrajini živijo že dolgo časa, poznamo jih tudi v Sloveniji. Ukrajinec in župnik Ivan Skalivsky, posvečen je bil lansko leto, ki oskrbuje grkokatoliške vernike v Metliki, je danes naš gost.

Jutri obeležujemo drugi slovenski Dan v rabljenih oblačilih. Statistika pove, da recikliramo samo en odstotek tekstila, ker ni postopkov za njihovo predelavo. Drug razlog so razne mešanice, ki sestavljajo sodobna oblačila in onemogočajo ločevanje. Največji vpliv na ogromne kupe zavrženih oblačil ima hitra moda in tudi o tej temi bo danes tekla beseda. Naša gostja je zavzeta sodelavka društva Ekologi brez meja Katja Sreš.

Ponovna uporaba oblačil rešuje več izzivov sodobne družbe – ko preveč proizvajamo, preveč kupujemo in preveč odmetavamo. Tem negativnim praksam se najlažje zoperstavimo z zgledom, od tod tudi zamisel in potreba po Dnevu v rabljenih oblačilih, pojasnjuje Katja Sreš iz društva Ekologi brez meja.

Danes je velikonočni ponedeljek. Dan Vstajenja, veselja in novega življenja, ki ga je Jezus prinesel žalostnima emavškima učencema. V nekem drugem času in v drugih okoliščinah se je to zgodilo tudi gospe Nataši Rupena, ki je po izkušnji izgorelosti postala tudi avtorica in ilustratorka knjig za otroke, ki jim želi, da bi živeli iz Jezusove ljubezni, ki je sama v otroštvu še ni poznala. 

Danes je veliki petek, edini dan v cerkvenem letu, ko duhovnik ne obhaja svete maše. Bogoslužje nas danes povede v izjemne duhovne globine. V nekater od njih nas je uvedla  asistentka za področje liturgike in cerkvene glasbe na Teološki fakulteti dr. Cecilija Oblonšek.

“Tukaj sem zate … in to je zgodba mojega vstajenja” je naslov prav posebne knjige za otroke in odrasle. Napisala in ilustrirala jo je Nataša Rupena. Kako spregovoriti o skrivnosti božje ljubezni do človeka? Kako brati njene ilustracije, da nam bo v pomoč pri odpiranju Jezusovi ljubezni v času stiske in trpljenja?

“Tukaj sem zate … in to je zgodba mojega vstajenja” je naslov prav posebne knjige za otroke in odrasle.. V podnaslovu piše Veliki teden po dnevih. Ker staršem in starim staršem včasih zmanjka pravih besed, s katerimi bi razlagali trpljenje, smrt in vstajenje Jezusa Kristusa, je predstavitev dobrodošla. Napisala in ilustrirala jo je Nataša Rupena po izkušnji izgorelosti.

Vsak od nas ima željo po zdravju, vendar vsakdo nima znanja, kako priti do njega. Zato so dobrodošli  ambasadorji društva Šola zdravja, ki prenašajo svoje znanje in za redno gibanje navdušujejo druge. Predsednica društva Šola zdravja Zdenka Katkič je spregovorila o tem, kako priti v stik z njimi kako vam bodo pomagali ustanoviti skupino v vašem kraju.

Slovenija je zelo hitro starajoča se družba, delež starejših se povečuje, saj živimo bolje in zato tudi dlje. Zato je toliko bolj pomembno, da tudi teh letih poskrbimo, da bo lepo nam in tistim ob nas. Tak cilj so si zadali tudi v Društvu Šola zdravja in z nami je predsednica gospa Zdenka Katkič.

V zrelih letih je zelo pomemembno, da za dobro počutje skrbimo za dovolj gibanja in seveda dobro družbo. Oboje nudi Društvo Šola zdravja, organizacija, ki združuje ljudi z namenom izvajanja jutranje vadbe na prostem v vseh letnih časih. Z nami je predsednica društva gospa Zdenka Katkič.

Že sedmo leto Društvo Verjamem vate, ki skrbi za vključevanje oseb s posebnimi potrebami, vodi svoje socialno podjetje. Temeljna naloga je vzpostavljanje aktivnega sobivanja, pomoči, ustvarjanje dodane vrednosti in skrbeti za skupno dobro. Svoje prostore in trgovino imajo v Domžalah. Ker smo minuli teden praznovali Dan Downovega sindroma, sem povabilo gostjo predsednico Društva Vesno Goršek in uporabnico 22-letno Klaro.

Januarja 2014 je Vesna Goršek skupaj s prijateljico Alenko združila moči. Ustanovili sta Društvo Verjamem vate. Njuno vodilo je predvsem spoznanje, da je lahko tudi družina z otrokom s posebnimi potrebami srečna. Zakaj je drugačnost zanju nekaj edinstvenega in zakaj sta ustanovila Društvo? Prisluhnite. 

21. marca, smo praznovali Svetovni dan Downovega sindroma. Osebe z njim so preprosto drugačne, a kljub temu morajo imeti prostor med nami. Downov sindrom je genska motnja dodatnih kromosomov v vsaki telesni celici. Posebnost je, da 21. kromosom ni dvojno, ampak trojno prisoten. To posebno stanje kromosomov upočasnjuje tako telesni kot tudi duševni razvoj otroka. Starši potrebujejo našo podporo pri vključevanju teh otrok v družbo.

Naši odzivi na vojno v Ukrajini in drugje po svetu so različni. Mnogi zmorejo to sproti predelovati, odmerijo si čas gledanja novica, nato se posvetijo svojim obveznostim. Nekatere pa podobe in informacije spremljajo še v sanjah, grabita jih strah in negotovost. Kako se v tej situaciji umiriti? Z nami je družinska terapevtka Carmen Breznikar Ruparčič. 

Vojno v Ukrajini na svoj način spremljajo in doživljajo tudi otroci in mladostniki, saj ob dnevnih poročilih in pogovorih odraslih marsikaj vidijo in slišijo, a v svoji glavi si vsega ne znajo pravilni razložiti. Družinska terapevtka Carmen Breznikar Ruparčič je staršem, dedkom in babicam podala nekaj konkretnih smernic za pogovor.

Že skoraj mesec dni nas večinoma prežemajo samo novice o vojni v Ukrajini. To pri marsikaterem otroku sproža stisko, kar zaznavajo starši doma, pa tudi učitelji v šolah. Kako z otrokom govoriti o vojni? Vprašanja danes zastavljamo družinski terapevtki Carmen Breznikar Ruparčič.

Ob današnjem svetovnem dnevu spanja sva z nacionalno promotorko zdravja Brigito Zupančič Tisovec govorili o sloganu tega dneva: Dober spanec, bister um, vse dobro. Spanje je človekova osnovna potreba, a vse preveč ljudi hodi skozi življenje nenaspanih. Pomembno vprašanje je zato: ali je koristen kakšen dremež tudi čez dan?

Ustvarjeni smo tako, da moramo spati, če hočemo kakovostno živeti. A podatki kažejo, da skoraj dve milijardi ljudi trpita zaradi nespečnosti. Spanje je eden tistih človekovih privilegijev, ki ga naglica, značilna za sodobno družbo, najbolj ogroža. Zato bomo danes z nacionalno promotorko zdravja Brigito Zupančič-Tisovec govorili o spalni higieni odraslih.

Dober spanec – bister um - vse dobro - je geslo letošnjega svetovnega dneva zdravja, ki je 18. marca. Posvetili smo se temi ekranov, ki močno vplivajo na dolžino in kakovost spanja otrok in mladostnikov. Ker premalo spijo, so v šoli zaspani in se težje učijo. Premalo naspan otrok je razdražljiv in nemiren, zato lahko pride do več konfliktov s starši, posledično več umika v svet ekranov in krog je sklenjen. Da bi starše spodbudili k večji pozornosti na tem področju, smo povabili k pogovoru nacionalno promotorko zdravja Brigito Zupančič-Tisovec.

Človek je bitje, ki je opremljeno s čustvi, da se lažje izraža in komunicira z drugimi, da se lahko odziva na okolico in dogodke. Kadar smo preplavljeni z močnimi čustvi, še posebej, če nam razum zaradi stiske in bolečine nekako odpove, takrat zelo potrebujemo pomoč nekoga drugega, da se lahko umirimo. To še toliko bolj velja za otroke in mladostnike, katerih možgani še niso v polnosti razviti. Pogovor s psihosocialno svetovalko Urško Petaki o predelavi strahu, krivde, žalosti in jeze.

V tokratni oddaji smo pregovorili o žalovanju otrok in mladostnikov. Ko gledamo slike otrok, ki bežijo iz Ukrajine, se lahko še bolj vživimo v otroško dušo, ki trpi zaradi izgub ljubljenih oseb. Naša sogovornica je psihosocialna svetovalka, Urška Petak, ki je na podlagi lastne izkušnje izgube bližnjega v otroštvu, napisala knjigo Tvoja pot: Sopotnik skozi izkušnjo žalovanja.

Spregovorili smo o miloščini oz. dobrodelnosti, ki je eden od treh stebrov postnega časa, in, kot pravi apostol Peter, pokrije množico grehov. Zanjo se trudijo tudi sodelavke društva Svetovni molitveni dan, ki enkrat letno, na prvi petek v marcu, ekumensko bogoslužje, ki ga oblikuje ena od držav. Letos so to ženske Anglije, Walesa in s. Irske.

Človek je lačno bitje. Ustvarjeni smo tako, da moramo jesti, če hočemo živeti, zato telesni post za prenekaterega človeka ni preprosta stvar. V krščanstvu velja načelo, da telesni post, ki je pomemben steber postnega časa, odpira srce za Boga in daje moč naši volji, da se lažje odrečemo slabemu v mislih, besedah in dejanjih. S s. M. Ireno Stele smo govorili o duhovnih vajah s postenjem.