Ob izgubi otroka ne žalujeta samo starša, temveč tudi morebitni ostali sorojenci, dedki, babice, sošolci… Voditelja duhovnih vaj V Njegovem objemu, p. Tomaž Mikuš in Katarina Nzobandora iz izkušnje vesta, da glavno delo zdravljenja duše pripada Jezusu, ostali so samo sočutni spremljevalci skozi intenziven proces žalovanja.
duhovnost svetovanje izguba otroka ozdravljenje duhovne vaje
Ob izgubi otroka ne žalujeta samo starša, temveč tudi morebitni ostali sorojenci, dedki, babice, sošolci… Voditelja duhovnih vaj V Njegovem objemu, p. Tomaž Mikuš in Katarina Nzobandora iz izkušnje vesta, da glavno delo zdravljenja duše pripada Jezusu, ostali so samo sočutni spremljevalci skozi intenziven proces žalovanja.
Ob izgubi otroka ne žalujeta samo starša, temveč tudi morebitni ostali sorojenci, dedki, babice, sošolci… Voditelja duhovnih vaj V Njegovem objemu, p. Tomaž Mikuš in Katarina Nzobandora iz izkušnje vesta, da glavno delo zdravljenja duše pripada Jezusu, ostali so samo sočutni spremljevalci skozi intenziven proces žalovanja.
Življenje išče pot
Predstavilsmo projekt Aktivno Inkluzivno, ki predstavlja nov korak pri dostopnosti različnih športov za invalide. O tem je več povedal predsednik Zveze za šport invalidov Slovenije – Slovenski paralimpijski komite Damijan Lazar.
Življenje išče pot
Predstavilsmo projekt Aktivno Inkluzivno, ki predstavlja nov korak pri dostopnosti različnih športov za invalide. O tem je več povedal predsednik Zveze za šport invalidov Slovenije – Slovenski paralimpijski komite Damijan Lazar.
Življenje išče pot
Pred 23. novembrom, ko bomo odšli na referendum, kjer bomo volivci lahko podprli vrednoto življenja od spočetja do naravne smrti, smo objavili razmišljanje poslanke NSi Ive Dimic o nujnosti vsem dostopne paliativne in hospic oskrbe in o nevarnostih premikanja etičnih meja.
Življenje išče pot
Pred 23. novembrom, ko bomo odšli na referendum, kjer bomo volivci lahko podprli vrednoto življenja od spočetja do naravne smrti, smo objavili razmišljanje poslanke NSi Ive Dimic o nujnosti vsem dostopne paliativne in hospic oskrbe in o nevarnostih premikanja etičnih meja.
Življenje išče pot
Objavili smo pričevanje na Pohodu za življenje 4. oktobra letos. Pretresljiva zgodba Igorja Vojinovića, ki je leta spremljal hudo trpljenje svoje matere, dokler ni izvedel, da je imela po ločitvi od njegovega očeta tri splave. Izvedel je, da je bilo še pred rojstvom v nevarnosti tudi njegovo življenje. A mama je odrešitev našla v Božjem usmiljenju, on pa v odpuščanju in ljubezni do nje.
Življenje išče pot
Objavili smo pričevanje na Pohodu za življenje 4. oktobra letos. Pretresljiva zgodba Igorja Vojinovića, ki je leta spremljal hudo trpljenje svoje matere, dokler ni izvedel, da je imela po ločitvi od njegovega očeta tri splave. Izvedel je, da je bilo še pred rojstvom v nevarnosti tudi njegovo življenje. A mama je odrešitev našla v Božjem usmiljenju, on pa v odpuščanju in ljubezni do nje.
Življenje išče pot
Mirjam Kastelec je najboljša strelka prve slovenske ženske nogometne lige. Vendar pa izjemna 23-letnica ni zgolj kraljica strelk, temveč je tudi vzorna študentka in izjemna osebnost, ki javno brez zadržkov oznanja svojo vero. Ima pa tudi brata z Downovim sindromom. In prav o tem, kaj jo uči življenje z njim, je pričevala 4. oktobra na Pohodu za življenje.
Življenje išče pot
Mirjam Kastelec je najboljša strelka prve slovenske ženske nogometne lige. Vendar pa izjemna 23-letnica ni zgolj kraljica strelk, temveč je tudi vzorna študentka in izjemna osebnost, ki javno brez zadržkov oznanja svojo vero. Ima pa tudi brata z Downovim sindromom. In prav o tem, kaj jo uči življenje z njim, je pričevala 4. oktobra na Pohodu za življenje.
Življenje išče pot
S. Emanuela Žerdin, ki je spremljala že številne umirajoče, je na Pohodu za življenje, 4. oktobra, navedla več zgodb, ki potrjujejo predvsem vrednost zadnjega obdobja življenja. Med drugim je povedala, da se je na neki mednarodni konferenci srečala z glavno sestro klinike na Nizozemskem, kjer opravljajo evtanazijo. In veste, kaj je rekla? Kaj je njihov največji problem? Osebje. Osebje ne zdrži dolgo pri njih, ker tam ubijajo ljudi.
Življenje išče pot
S. Emanuela Žerdin, ki je spremljala že številne umirajoče, je na Pohodu za življenje, 4. oktobra, navedla več zgodb, ki potrjujejo predvsem vrednost zadnjega obdobja življenja. Med drugim je povedala, da se je na neki mednarodni konferenci srečala z glavno sestro klinike na Nizozemskem, kjer opravljajo evtanazijo. In veste, kaj je rekla? Kaj je njihov največji problem? Osebje. Osebje ne zdrži dolgo pri njih, ker tam ubijajo ljudi.
Življenje išče pot
Objavili smo nagovor zdravnice dr. Bojanke Štern, ki ga je imela 4. oktobra na Pohodu za življenje v Ljubljani. Navedla je več stranpoti v primeru zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki je v resnici pomoč pri samomoru. V Kanadi je že 15 odstotkov transplantiranih organov pridobljenih z evtanazijo, kar daje misliti o prikritih motivacijah pomembnih in bogatih podpornikov t.i. dostojne smrti.
Življenje išče pot
Objavili smo nagovor zdravnice dr. Bojanke Štern, ki ga je imela 4. oktobra na Pohodu za življenje v Ljubljani. Navedla je več stranpoti v primeru zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki je v resnici pomoč pri samomoru. V Kanadi je že 15 odstotkov transplantiranih organov pridobljenih z evtanazijo, kar daje misliti o prikritih motivacijah pomembnih in bogatih podpornikov t.i. dostojne smrti.
Življenje išče pot
V gore in hribe se s pomočjo srčnih planincev in spremljevalcev odpravijo tudi gibalno ovirane osebe ali z drugimi razvojnimi posebnostmi. Kako organizirajo prevoz in na kaj so ponosni v 10. letih delovanja odbora InPlaninec, nam je povedal Jurček Nowakk iz Planinske zveze Slovenije.
Življenje išče pot
V gore in hribe se s pomočjo srčnih planincev in spremljevalcev odpravijo tudi gibalno ovirane osebe ali z drugimi razvojnimi posebnostmi. Kako organizirajo prevoz in na kaj so ponosni v 10. letih delovanja odbora InPlaninec, nam je povedal Jurček Nowakk iz Planinske zveze Slovenije.
Življenje išče pot
Letos Odbor inPlaninec pri Planinski zvezi Slovenije praznuje 10 let. V tem času so v hribe pospremili že veliko hvaležnih gibalno oviranih oseb in invalidov. Marjeta Čič in Jurček Nowakk sta nam povedala, kakšni so odzivi udeležencev in njihovih spremljevalcev, med katerimi so tudi mladi iz Mlade Karitas.
Življenje išče pot
Letos Odbor inPlaninec pri Planinski zvezi Slovenije praznuje 10 let. V tem času so v hribe pospremili že veliko hvaležnih gibalno oviranih oseb in invalidov. Marjeta Čič in Jurček Nowakk sta nam povedala, kakšni so odzivi udeležencev in njihovih spremljevalcev, med katerimi so tudi mladi iz Mlade Karitas.
Za življenje
Na praznik vseh svetih, ko se spominjamo svetlih zgledov vere, smo gostili kliničnega psihologa in frančiškana p. dr. Christiana Gostečnika. V pogovoru smo združili razmislek o svetosti, minljivosti, smrti in žalovanju. Kaj pomeni biti svet v sodobnem svetu? Kako se soočamo z izgubo bližnjih? Kako vera in psihologija skupaj osvetljujeta pot skozi bolečino? Svojo zgodbo ali vprašanje za p. Christiana lahko pošljete na elektronski naslov: za.zivljenje@ognjisce.si
Naš pogled
Duhovnik Ljubljanske nadškofije Marko Čižman je prepričan, da je kristjan dolžen spoštovati svetost življenja od spočetja do naravne smrti. V Našem pogledu je predstavil svoje osebno mnenje o asistiranem samomoru.
Sol in luč
Kriza je za vsakogar nekaj popolnoma osebnega. Situacije so si morda podobne, a vsakdo jih doživlja na povsem svoj, njemu lasten način, zato je tudi reševanje za vsakogar drugačno. O tem piše p. Anselm Grün v knjigi Ko ne veš več, kako naprej, ki je izšla pri založbi Ognjišče. Nekaj odlomkov smo predstavili v tokratni oddaji Sol in čuč.
Svetovalnica
Posvetili smo se eni od bolj zahtevnih življenjskih preizkušenj – skrbi za bližnjega z demenco. Z nami je bila delovna terapevtka Sara Črepinšek, ki je pojasnila, kako lahko svojci s preprostimi, a premišljenimi koraki ustvarijo varno in prilagodljivo okolje, ki osebi z demenco pomaga ohranjati občutek varnosti, dostojanstva in samostojnosti. Dotaknili se bomo tudi komunikacije – kako se pogovarjati z osebo z demenco, kako prilagoditi ton, besede in način izražanja? Zakaj je rutina pomembna? In kako lahko svojci poskrbijo tudi zase, da ne izgorijo?
Naš gost
Zlatomašnik Miro Šlibar kot duhovnik že petdeset let črpa iz novomašnega gesla: »Njim, ki Boga ljubijo, vse pripomore k dobremu.« (Rim, 8, 28). Je častni kaplan bazilike v Lurdu in član kapitlja lurških kaplanov, svojo duhovniško pot je začel v Sodražici, nadaljeval kot kaplan v Šentjerneju in Zagorju ob Savi. Iz mnogih služb, ki gradijo mozaik njegovega poslanstva, je gotovo najbolj odmevno vodenje bolniške župnije v Ljubljani. Danes je hišni duhovnik v samostanu Marijinih sester na Dobrovi. Vsa leta je srčno predan delu z bolniki in skrbi za bolniško pastoralo. Morda ste se z njegovim krepkim korakom srečali na Kredarici, kjer je od leta 2019 odgovoren za svete maše. Mnogi bi ga prepoznali tudi po glasu, saj je zvesti sodelavec »Radijskih katehez za bolnike« na Radiu Ognjišče. Prisluhnite duhovniku, ki po različnih poteh pričuje za življenje.
Od slike do besede
Predstavili smo knjigo o Francetu Steletu, pionirju slovenske umetnostne zgodovine. Knjigo je napisal dr. Milček Komelj, ki je bil tudi gost oddaje Od slike do besede. To je bila prva oddaja.
Večer za zakonce in družine
Ena najtežjih bolečin za vsakega starša je smrt otroka, tudi če se ta zgodi v času nosečnosti. Z nami sta v Večeru za zakonce in družine svojo zgodbo delila Darja Pečnik, ki je sina izgubila v 18. tednu, in Miha Novak. Slišali pa ste tudi, kako dragocene so za starše na poti žalovanja duhovne vaje V Njegovem objemu. O tem je spregovoril tudi br. Miro Pavšek. Oddaja je na našem youtube kanalu dostopna tudi v video obliki. Vabljeni k poslušanju.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Slovencem po svetu in domovini
Razstava arhivskih fotografij o življenju in delu slovenskih beguncev v Avstriji po letu 1945, ki jo je pripravila Rafaelova družba, je ta in naslednji mesec na ogled v Grabeljškovi dvorani Cankarjeve knjižnice na Vrhniki. Pred 80-imi leti je svoje domove zapustilo ter odšlo v Italijo ali čez Ljubelj na Koroško več kot 20.000 Slovencev. Njihov odhod iz domovine je bil v izjemno težkih razmerah resnično junaška zgodba. V blatu vetrinjskega polja, ob neprijazni taboriščni upravi in v hudem pomanjkanju so v nekaj dneh vzpostavili vrtce, osnovne šole in gimnazijo. Prav tako so iz nič vzniknili časopisi, pevski zbori, dramske skupine in vrsta drugih dejavnosti. Vse to lahko zaslutimo ob razstavljenih fotografijah. O povojnih dogodkih in življenju in delu slovenskih beguncev bo naslednji četrtek govorila zgodovinarka dr. Helena Jaklitsch.