Žalostni del
Molitev je vodil frančiškan p. Marjan Čuden.
18. 2. 2026
Žalostni del
Molitev je vodil frančiškan p. Marjan Čuden.

Radio Ognjišče

VEČ ...|18. 2. 2026
Žalostni del
Molitev je vodil frančiškan p. Marjan Čuden.

Radio Ognjišče

duhovnost

Rožni venec

VEČ ... |
Žalostni del

Molile so redovnice - Šolske sestre sv. Frančiška Kristusa Kralja.

Žalostni del

Molile so redovnice - Šolske sestre sv. Frančiška Kristusa Kralja.

duhovnost

Rožni venec

Žalostni del
Molile so redovnice - Šolske sestre sv. Frančiška Kristusa Kralja.
VEČ ...|7. 3. 2026
Žalostni del
Molile so redovnice - Šolske sestre sv. Frančiška Kristusa Kralja.

Radio Ognjišče

duhovnost

Rožni venec

VEČ ... |
Žalostni del

Molili so radijski sodelavci.

Žalostni del

Molili so radijski sodelavci.

duhovnost

Rožni venec

Žalostni del
Molili so radijski sodelavci.
VEČ ...|6. 3. 2026
Žalostni del
Molili so radijski sodelavci.

Radio Ognjišče

duhovnost

Rožni venec

VEČ ... |
Žalostni del

Molitev je vodil frančiškan p. Marjan Čuden

Žalostni del

Molitev je vodil frančiškan p. Marjan Čuden

duhovnost

Rožni venec

Žalostni del
Molitev je vodil frančiškan p. Marjan Čuden
VEČ ...|5. 3. 2026
Žalostni del
Molitev je vodil frančiškan p. Marjan Čuden

Radio Ognjišče

duhovnost

Rožni venec

VEČ ... |
Žalostni del

Molile so redovnice - Šolske sestre de Notre Dame.

Žalostni del

Molile so redovnice - Šolske sestre de Notre Dame.

duhovnost

Rožni venec

Žalostni del
Molile so redovnice - Šolske sestre de Notre Dame.
VEČ ...|4. 3. 2026
Žalostni del
Molile so redovnice - Šolske sestre de Notre Dame.

Radio Ognjišče

duhovnost

Rožni venec

VEČ ... |
Žalostni del

Molili so radijski sodelavci.

Žalostni del

Molili so radijski sodelavci.

duhovnost

Rožni venec

Žalostni del
Molili so radijski sodelavci.
VEČ ...|3. 3. 2026
Žalostni del
Molili so radijski sodelavci.

Radio Ognjišče

duhovnost

Rožni venec

VEČ ... |
Žalostni del

Molitev je vodil zaporniški vikar Robert Friškovec.

Žalostni del

Molitev je vodil zaporniški vikar Robert Friškovec.

duhovnost

Rožni venec

Žalostni del
Molitev je vodil zaporniški vikar Robert Friškovec.
VEČ ...|2. 3. 2026
Žalostni del
Molitev je vodil zaporniški vikar Robert Friškovec.

Radio Ognjišče

duhovnost

Rožni venec

VEČ ... |
Žalostni del

Molile so redovnice - Hčere krščanske ljubezni (Usmiljenke).

Žalostni del

Molile so redovnice - Hčere krščanske ljubezni (Usmiljenke).

duhovnost

Rožni venec

Žalostni del
Molile so redovnice - Hčere krščanske ljubezni (Usmiljenke).
VEČ ...|1. 3. 2026
Žalostni del
Molile so redovnice - Hčere krščanske ljubezni (Usmiljenke).

Radio Ognjišče

duhovnost

Rožni venec

VEČ ... |
Žalostni del

Molili so radijski sodelavci.

Žalostni del

Molili so radijski sodelavci.

duhovnost

Rožni venec

Žalostni del
Molili so radijski sodelavci.
VEČ ...|28. 2. 2026
Žalostni del
Molili so radijski sodelavci.

Radio Ognjišče

duhovnost

Rožni venec

Rožni venec

Program Radia Ognjišče vsak dan začenjamo z molitvijo rožnega venca.

Radio Ognjišče

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Srečanja

VEČ ... |
Paliativna oskrba

Za nami je referendum, na katerem smo zavrnili zakon, ki bi omogočil samomor s pomočjo. V veliki večini so bili proti zakonu prav zdravniki, ki so se na družabnih omrežjih preimenovali v zdravnike za paliativno oskrbo. Prav to je namreč eden od osrednjih izzivov, če želimo neozdravljivo bolnim resnično pomagati. V oddaji Srečanja smo gostili tri ugledne zdravnike iz Štajerske, ki so spregovorili o pomenu paliativne oskrbe, izobraževanju laikov na tem področju in odnosu naše družbe do bolezni in umiranja. Skupaj bomo iskali načine, kako postati bolj sočutna družba, v kateri se bo vsak počutil sprejetega.

Paliativna oskrba

Za nami je referendum, na katerem smo zavrnili zakon, ki bi omogočil samomor s pomočjo. V veliki večini so bili proti zakonu prav zdravniki, ki so se na družabnih omrežjih preimenovali v zdravnike za paliativno oskrbo. Prav to je namreč eden od osrednjih izzivov, če želimo neozdravljivo bolnim resnično pomagati. V oddaji Srečanja smo gostili tri ugledne zdravnike iz Štajerske, ki so spregovorili o pomenu paliativne oskrbe, izobraževanju laikov na tem področju in odnosu naše družbe do bolezni in umiranja. Skupaj bomo iskali načine, kako postati bolj sočutna družba, v kateri se bo vsak počutil sprejetega.

Marjana Debevec

paliativaevtanazijasamomor s pomočjozdravnikisočutje

Naš pogled

VEČ ... |
Rok Mihevc: Spomladansko čiščenje po štiri leta dolgi zimi

V našo deželo je le prišla pomlad. Ni prišla le s cvetnim prahom, vonjem po raztresenem gnoju in vonjem povoženih žab, temveč tudi z notranjim nemirom, ki nas sili, da odpremo okna in se vprašamo, zakaj smo vse leto hranili stvari, ki jih nismo uporabili že od prejšnjega stoletja.

Rok Mihevc: Spomladansko čiščenje po štiri leta dolgi zimi

V našo deželo je le prišla pomlad. Ni prišla le s cvetnim prahom, vonjem po raztresenem gnoju in vonjem povoženih žab, temveč tudi z notranjim nemirom, ki nas sili, da odpremo okna in se vprašamo, zakaj smo vse leto hranili stvari, ki jih nismo uporabili že od prejšnjega stoletja.

Rok Mihevc

komentardružba

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
8. marec bo posvečen Bruni Dorbolò

Že vrsto let tudi v Benečiji praznujejo mednarodni dan žena. Letos pripravljajo posebno prireditev v spomin na Bruno Dorbolò, ustanoviteljico Zveze beneških žena. Prireditev bo potekala v tovarni, prav tam, kjer je bil leta 1978 prvi Dan žena v organizaciji omenjene zveze, saj ji niso hoteli dati na voljo nobenega drugega prostora. Beneško gledališče bo letos obudilo igro Tonina Drejova, ki jo je prvič uprizorilo istega leta 1978. Priredila jo je Marina Cernetig, ki skrbi tudi za režijo. Pred igro bodo govorili o vztrajnosti in ustvarjalnosti beneških žena. Kot piše petnajstdnevik Dom, je bila Bruna Dorbolò (1947-2017) med protagonisti preporoda beneških Slovencev in je imela pri srcu domači slovenski jezik, ki se ga je naučila v maminem naročju, ga govorila s sestrami, na vasi in povsod, kjer je le mogla. V njem je pisala pesmi, komentarje, gledališka besedila... Svojo pot v kulturi je začela pri Študijskem centru Nediža, zadnja leta je posvetila pa Inštitutu za slovensko kulturo, ki mu je od ustanovitve predsedovala. Veliko entuziazma pa tudi truda je vložla v izvajanje evropskega projekta Jezik-Lingua, skozi katerega se je rodil tudi multimedijski muzej SMO. Bruna Dorbolò je bla aktivna tudi v politiki. Za časa njenega županovanja (1999–2004) je špetrska občina kot prva v Videmski pokrajini v svoj statut vključila slovensko narodno identiteto kot temeljno sestavino občinske skupnosti.

8. marec bo posvečen Bruni Dorbolò

Že vrsto let tudi v Benečiji praznujejo mednarodni dan žena. Letos pripravljajo posebno prireditev v spomin na Bruno Dorbolò, ustanoviteljico Zveze beneških žena. Prireditev bo potekala v tovarni, prav tam, kjer je bil leta 1978 prvi Dan žena v organizaciji omenjene zveze, saj ji niso hoteli dati na voljo nobenega drugega prostora. Beneško gledališče bo letos obudilo igro Tonina Drejova, ki jo je prvič uprizorilo istega leta 1978. Priredila jo je Marina Cernetig, ki skrbi tudi za režijo. Pred igro bodo govorili o vztrajnosti in ustvarjalnosti beneških žena. Kot piše petnajstdnevik Dom, je bila Bruna Dorbolò (1947-2017) med protagonisti preporoda beneških Slovencev in je imela pri srcu domači slovenski jezik, ki se ga je naučila v maminem naročju, ga govorila s sestrami, na vasi in povsod, kjer je le mogla. V njem je pisala pesmi, komentarje, gledališka besedila... Svojo pot v kulturi je začela pri Študijskem centru Nediža, zadnja leta je posvetila pa Inštitutu za slovensko kulturo, ki mu je od ustanovitve predsedovala. Veliko entuziazma pa tudi truda je vložla v izvajanje evropskega projekta Jezik-Lingua, skozi katerega se je rodil tudi multimedijski muzej SMO. Bruna Dorbolò je bla aktivna tudi v politiki. Za časa njenega županovanja (1999–2004) je špetrska občina kot prva v Videmski pokrajini v svoj statut vključila slovensko narodno identiteto kot temeljno sestavino občinske skupnosti.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Kmetijska oddaja

VEČ ... |
Soočenje mnenj o stanju v kmetijstvu in obljubah, mag. Jože Mohar pa svetuje glede izbire hibridov koruze

Le še 22 dni nas loči do letošnjih državnozborskih volitev. Na radiu Ognjišče smo eno od soočenj namenili izrecno področju kmetijstva, kjer zadnja leta vre. Vpleteni in politično odgovorni za to stanje razmere zelo različno ocenjujejo, kako so povedali v prvem delu oddaje, ko so tudi pojasnili, kakšne spremembe obljubljajo, ko se gre za vprašanja pridelovanja hrane, prehranske varnosti in obdelane krajine. V drugem delu pa je mag. Jože Mohar iz semenarske hiše Agrosaat. povedal nekaj nasvetov za izbiro hibridov koruze.

Soočenje mnenj o stanju v kmetijstvu in obljubah, mag. Jože Mohar pa svetuje glede izbire hibridov koruze

Le še 22 dni nas loči do letošnjih državnozborskih volitev. Na radiu Ognjišče smo eno od soočenj namenili izrecno področju kmetijstva, kjer zadnja leta vre. Vpleteni in politično odgovorni za to stanje razmere zelo različno ocenjujejo, kako so povedali v prvem delu oddaje, ko so tudi pojasnili, kakšne spremembe obljubljajo, ko se gre za vprašanja pridelovanja hrane, prehranske varnosti in obdelane krajine. V drugem delu pa je mag. Jože Mohar iz semenarske hiše Agrosaat. povedal nekaj nasvetov za izbiro hibridov koruze.

Robert Božič

kmetijstvovolitveocena stanjaobljubeizbira hibridov koruze

Moja zgodba

VEČ ... |
Simpozij: Temna in težka dediščina komunistične revolucije na Slovenskem -5

Poslušate lahko peto oddajo s prispevki iz simpozija z naslovom Temna in težka dediščina komunistične revolucije na Slovenskem, ki sta ga skupaj pripravila Slovenska matica in Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani v sklopu Leta dediščine. Izpostavili smo dve temi: uničevanje kulturne dediščine na Dolenjskem, o tem je spregovorila dr. Pavlina Bobič in lik zdravnika Valentina Meršola, ki ga je predstavila prof. dr. Zdenka Zupanič Slavec.

Simpozij: Temna in težka dediščina komunistične revolucije na Slovenskem -5

Poslušate lahko peto oddajo s prispevki iz simpozija z naslovom Temna in težka dediščina komunistične revolucije na Slovenskem, ki sta ga skupaj pripravila Slovenska matica in Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani v sklopu Leta dediščine. Izpostavili smo dve temi: uničevanje kulturne dediščine na Dolenjskem, o tem je spregovorila dr. Pavlina Bobič in lik zdravnika Valentina Meršola, ki ga je predstavila prof. dr. Zdenka Zupanič Slavec.

Jože Bartolj

spominpolitikatemna in težka dediščina komunistične revolucije na SlovenskemPavlina BobičZdenka Zupanič SlavecValentin Meršoluničevanje gradov na Dolenjskem

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Dr. Aleš Maver in moralni teolog dr. Ivan Štuhec.

Družbeno dogajanje je močno razgreto, družbena omrežja so polna objav, nekatera se v strahu pred njimi zapirajo, pred politiko se zapira tudi šolski prostor. Kako brati dogajanje in kako ovrednotiti mandat vlade, ki se izteka? O tem sta v današnji oddaji spregovorila zgodovinar in politični analitik dr. Aleš Maver in moralni teolog dr. Ivan Štuhec.  

Dr. Aleš Maver in moralni teolog dr. Ivan Štuhec.

Družbeno dogajanje je močno razgreto, družbena omrežja so polna objav, nekatera se v strahu pred njimi zapirajo, pred politiko se zapira tudi šolski prostor. Kako brati dogajanje in kako ovrednotiti mandat vlade, ki se izteka? O tem sta v današnji oddaji spregovorila zgodovinar in politični analitik dr. Aleš Maver in moralni teolog dr. Ivan Štuhec.  

Radio Ognjišče

politika

Spominjamo se

VEČ ... |
Spominjamo se dne 7. 3.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 7. 3.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Zgodbe za otroke

VEČ ... |
Umirajoča deklica | Sveto pismo v zgodbah

Ko se je Jezus pojavil na ulici, ga je vedno obkrožila množica ljudi. Vsi so se hoteli preriniti do njega, se ga dotakniti in govoriti z njim. Vsak ga je želel tudi kaj prositi, mnogi so prosili, da bi jih ozdravil. Tokrat pa se je v množici znašel nekdo, ki ga ljudje niso pričakovali, saj je bil vpliven in uveljavljen mož v družbi, ti pa Jezusa niso sprejemali. Prisluhnite, kaj se je zgodilo.

Umirajoča deklica | Sveto pismo v zgodbah

Ko se je Jezus pojavil na ulici, ga je vedno obkrožila množica ljudi. Vsi so se hoteli preriniti do njega, se ga dotakniti in govoriti z njim. Vsak ga je želel tudi kaj prositi, mnogi so prosili, da bi jih ozdravil. Tokrat pa se je v množici znašel nekdo, ki ga ljudje niso pričakovali, saj je bil vpliven in uveljavljen mož v družbi, ti pa Jezusa niso sprejemali. Prisluhnite, kaj se je zgodilo.

Nika Mandelj

otrocizgodbe za otrokepravljicesveto pismosveto pismo v zgodbah

Rožni venec

VEČ ... |
Žalostni del

Molile so redovnice - Šolske sestre sv. Frančiška Kristusa Kralja.

Žalostni del

Molile so redovnice - Šolske sestre sv. Frančiška Kristusa Kralja.

Radio Ognjišče

Ritem srca

VEČ ... |
Himni Oratorija 2026 in srečanja hrvaške katoliške mladine ter kopica dobre glasbe

Prisluhnili smo himni letošnjega Oratorija z naslovom Živeti je lepo, potem šli na Hrvaško in himni srečanja tamkajšnje katoliške mladine, za konec oddaje pa pogledali med nekatere tuje glasbene novosti in zanimivosti; .

V oddaji smo slišali:

  • Oratorij 2026 - Živeti je lepo
  • Himna SHKM 2026 - Ja sam trst, vi ste loze
  • Terrian (feat. Eli Soares) - King Of Kings
  • Frannie Cash - Jesus All Along
  • ALIVE - Pokoj

Himni Oratorija 2026 in srečanja hrvaške katoliške mladine ter kopica dobre glasbe

Prisluhnili smo himni letošnjega Oratorija z naslovom Živeti je lepo, potem šli na Hrvaško in himni srečanja tamkajšnje katoliške mladine, za konec oddaje pa pogledali med nekatere tuje glasbene novosti in zanimivosti; .

V oddaji smo slišali:

  • Oratorij 2026 - Živeti je lepo
  • Himna SHKM 2026 - Ja sam trst, vi ste loze
  • Terrian (feat. Eli Soares) - King Of Kings
  • Frannie Cash - Jesus All Along
  • ALIVE - Pokoj

Andrej Jerman

glasbasodobna krščanska glasbaduhovnostnovosti