Marija je naša mama v nebesih. Vzkliki v litanijah jo poimenujejo: Tolažnica žalostnih, Pomoč kristjanov, Mati dobrega svéta … Zato bomo slišali kako prav ji je zaupati in se k njej obrniti po pomoč.
Zgodbe za otroke
Za letošnji advent smo v sodelovanju z založbo Ognjišče za vas pripravili multimedijski adventni koledar. Spremljajte nas.
Zgodbe za otroke
Za letošnji advent smo v sodelovanju z založbo Ognjišče za vas pripravili multimedijski adventni koledar. Spremljajte nas.
Zgodbe za otroke
V zadnjem delu Marija zagotovi otrokom: “Vedno bom z vami, čeprav me ne boste videli.”
Zgodbe za otroke
V zadnjem delu Marija zagotovi otrokom: “Vedno bom z vami, čeprav me ne boste videli.”
Zgodbe za otroke
Tokrat je marija naše prijatelje, posebej pa birmance, osrečila z razlago morda težje razumljivih darov Svetega duha. Sveti duh nam pripravlja čudovite darove.
Zgodbe za otroke
Tokrat je marija naše prijatelje, posebej pa birmance, osrečila z razlago morda težje razumljivih darov Svetega duha. Sveti duh nam pripravlja čudovite darove.
Zgodbe za otroke
Zgodba, ki je posebej namenjena birmancem. Prinaša odgovore na pomembna vprašanja in zanimivo nalogo.
Zgodbe za otroke
Zgodba, ki je posebej namenjena birmancem. Prinaša odgovore na pomembna vprašanja in zanimivo nalogo.
Zgodbe za otroke
Marija je našim prijateljem, junakom šmarničnih zgodb, razodela, kako lep zaklad je Knjiga knjig.
Zgodbe za otroke
Marija je našim prijateljem, junakom šmarničnih zgodb, razodela, kako lep zaklad je Knjiga knjig.
Zgodbe za otroke
Slišali boste da smo včasih še slabši od Petra. V zatajevanju Gospoda. Pa tudi, kako pogumni so junaki naših šmarničnih zgodb.
Zgodbe za otroke
Slišali boste da smo včasih še slabši od Petra. V zatajevanju Gospoda. Pa tudi, kako pogumni so junaki naših šmarničnih zgodb.
Zgodbe za otroke
Tokrat bo Marija pričevala o eni najlepših resnic. Bog je ljubezen.
Zgodbe za otroke
Tokrat bo Marija pričevala o eni najlepših resnic. Bog je ljubezen.
Zgodbe za otroke
Pa smo končno tam. Pri bistvu naukov in Božje besede, pri Ljubezni.

Spoznanje več, predsodek manj
Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil pisatelj in duhovnik mag. Branko Cestnik. Prva tema pogovora je bila komentar po nedeljskem referendumu o asistiranem samomoru. Zanimivo je, da se je tokom kampanje ustvarilo posebno gibanje za življenje, pravcata anti-nihilistična fronta. Pozornost smo namenili tudi preganjanju kristjanov v Nigeriji in se za konec ustavili še na Slovenskem knjižnem sejmu, ki se je danes začel in rekli kakšno o romanu Alme Karlin o Maksimiljanu Celjskem.
Globine
V moški družbi smo odprli vprašanje o tem, kako se moški pogovarjamo o življenju, smislu, dvomih, strahovih, izgubah... V družbi, kjer je moškost pogosto povezana z močjo, z željo po nadzoru po eni strani in po drugi zadržanostjo, smo se vprašali, kje in kdaj si moški dovolimo biti ranljivi. Kako je z iskrenimi pogovori v družbi ateistov in kakšen okvir dajejo moške skupine znotraj Cerkve? Z nami sta bila ateist Simon Rigač in jezuit p. Damjan Ristić. Pogovor si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče!
Doživetja narave
Ko stopimo v gozd ali na gorsko pot, si želimo svežega zraka, ki napolni telo in duha. A kaj pravzaprav dihamo? Nova študija, objavljena v prestižni reviji Nature, razkriva, da kakovost zraka ni le vprašanje delcev PM10 in PM2,5, temveč tudi njihovega oksidativnega potenciala – parametra, ki vpliva na naše zdravje veliko bolj, kot si mislimo. Zakaj je onesnažen zrak tiha grožnja, ki vsako leto povzroči milijone prezgodnjih smrti? Z nami so bili avtor študije dr. Griša Močnik in dr. Matej Ogrin (oddelek za geografijo na Filozofski fakulteti) ter Špela Berlot Veselko (Cipra).
Kmetijska oddaja
Najprej smo podčrtali lepo in spodbudno zgodbo, ki jo piše letošnji inovativni mladi kmet Aleš Čadež, potem pa smo se bomo ustavili še ob aktualnih vprašanjih, ki jih sproža pravkar končan Teden slovenske hrane, ki je mineval v senci vladne potrditve sporazuma Mercosur, ki skrbi slovenske in EU kmete.
Sol in luč
Tokrat smo predstavili zanimivo knjiga očeta in hčerke, ki oba delujeta na področju psihologije in sta si v nekem trenutku začela pisati zelo iskrena pisma, ki se dotikajo predvsem vprašanj odraščanja. Psihologinja in psihoterapevtka Julija Pelc je v predgovoru knjige zapisala, da se na teh belih straneh resničnih srečanj razodeva njuna moč povezovanja. Prebrali smo nekaj odlomkov iz uvoda obeh avtorjev, Minee in Dušana Rutarja iz knjige z naslovom Ne-dovolj dobra, ki je izšla pri založbi Didakta
Kulturni utrinki
Komorni zbor Megaron pripravlja dva koncerta. V nedeljo, 30. novembra ob 18.30 bodo zapeli v župnijski cerkvi Marije Vnebovzete v Cerkljah na Gorenjskem, dan kasneje, v ponedeljek, 1. decembra ob 19.45 pa v župnijski cerkvi sv. Kancijana in tovarišev v Ljubljani na Ježici. Na programu bodo dela skladateljev, ki so ustvarjali v prvih 70-tih leti 20. stoletja. Gost je bil dirigent Damijan Močnik.
Komentar tedna
Za nami je referendum, ki je – tako kot referendumi znajo – izpihal prah vsakdana iz razpok v naši družbi. Glasove je preštela uradna ustanova, a vsaka stran si je razlaga izid po svoje. Eni so zmagali, drugi pravijo, da še bodo. Roko na srce, tu in tam je zaslišati glasove, ki opozarjajo, da smo vsi poraženci, če moramo na referendumih odločati o vprašanjih človečnosti. A če sem iskren, ob vseh teh post referendumskih odzivih zaznavam, da smo predvsem utrujeni. Ne od demokracije, temveč od nezaupanja v družbenem ozračju, ki smo se ga navadili dihati. To nezaupanje nas dela ubožne, mnogo bolj, kot si priznamo. Uboštvo namreč ni samo stvar denarnice ali zdravstvene kartice. Uboštvo se danes skriva v praznini odnosov, v duševnih stiskah, v duhovnem izčrpanju. Človek očitno lahko živi materialno podprt in je hkrati globoko ubog.
Komentar je pripravil Kancler slovenske asociacije Suverenega malteškega reda, Roman Vučajnk.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka je prosila za pomoč, saj janeževi upognjenci niso trdi, kot bi morali biti. Sestra Nikolina je povedala, da jih dela iz štirih jajc. Sladkorja da toliko, kolikor tehtajo jajca, moke pa za težo treh jajc. Boljše je, če je to suha, ostra moka. V to mešanico dodamo eno žlico ruma ali pa eno žlico limoninega soka. Cela jajca miksamo s sladkorjem, dodamo moko ... Pečemo jih pri dokaj visoki temperaturi, vsaj dvesto stopinj Celzija. Pečemo jih, da se rahlo obarvajo in da ima sredina rahlo skorjico.