Znanstveno srečanje ob Dnevu žrtev komunizma 17. 5. 2023

Victor Manuel Fernandez: 5 minut s Svetim Duhom

Včasih nam doživljanje lepote trenutka ukrade strah pred minevanjem. Sveti Duh nas lahko osvobodi tega strahu in temin duše, pa tudi svetuje kako biti sredi težav polni upanja, trdnosti in veselja. Nekaj navdihujočih odlomkov iz knjige smo predstavili v tokratni oddaji. Klnjiga pa je izšla pri založbi Družina.

Stvari

V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta. 

Slovensko begunsko šolstvo

Maj je poseben, spominski mesec za slovensko izseljenstvo. Ko je v začetku tega meseca leta 1945 postajalo jasno, da bo v Sloveniji oblast prevzela komunistična partija, so se mnogi rojaki odpravili na begunsko pot: iz Ljubljane preko Pliberka in Ljubelja na avstrijsko Koroško, s Primorske pa v Italijo. V glavnem so bili prepričani, da le za krajši čas. Zaradi nestrinjanja ali nasprotovanja komunističnemu vodstvu in strahu pred revolucionarnim nasiljem je Slovenijo zapustilo več kot 20.000 ljudi. Med njimi je bil velik delež kulturnikov, gospodarstvenikov in intelektualcev. V težkih okoliščinah v begunskih taboriščih so poskrbeli za bogato družbeno, versko in kulturno življenje. Organizirali so šolstvo na osnovni, poklicni in gimnazijski ravni, obsežno publicistiko in kmetijstvo, vseskozi pa s pevskimi zbori, gledališkimi skupinami, obrtno dejavnostjo in leposlovjem gojili ustvarjalnost.  O pomembni vlogi begunskega šolstva, bogastvu slovenskega begunskega tiska, kako se je slovensko begunsko šolstvo nadaljevalo v izseljenstvu in o vlogi arhiva Studia Slovenica. Dr. Helena Jaklitsch, Helena Janežič in Andreja Klasinc Škofljanec ter Gregor Batagelj so o tem govorili ob predstavitvi posebne izdaje revije SLO časi kraji ljudje, ki jo izdaja založba Družina.

Invazivne tujerodne rastline

Invazivne tujerodne vrste poleg klimatskih sprememb, urbanizacije in onesnaževanja, predstavljajo največjo grožnjo biotski raznovrstnosti. Katere so nevarne za zdravje ljudi, ogrožajo avtohtone rastlinske in tudi živalske vrste, kako se spopasti z intenzivnimi tujerodnimi, ko začenjajo izpodrivati naše vrste in kdaj je najboljši čas za njihovo uničenje, je svetovala Ana Dolenc, biologinja iz Zavoda za varstvo narave RS.