Is podcast Stare tehnike lončarjenja Is podcast
Stare tehnike lončarjenja

Lončarski center Bahor, Zavod za razvoj in promocijo lončarstva združuje dejavnosti, ki imajo skupni cilj, razvoj in promocijo lončarstva v kulturi in umetnosti. Na obrobju Trnovskega gozda, v vasi Kanji dol deluje  »Center eksperimentalne arheologije«, kjer je nove prostore pridobila tudi lončarska šola. Izvajajo tečaje RAKU in Umetnost dela na lončarskem vretenu. Pogovarjali smo se z Janjo Bahor

Nataša Ličen

kultura narava dediščina izročilo zgodovina

30. 8. 2022
Stare tehnike lončarjenja

Lončarski center Bahor, Zavod za razvoj in promocijo lončarstva združuje dejavnosti, ki imajo skupni cilj, razvoj in promocijo lončarstva v kulturi in umetnosti. Na obrobju Trnovskega gozda, v vasi Kanji dol deluje  »Center eksperimentalne arheologije«, kjer je nove prostore pridobila tudi lončarska šola. Izvajajo tečaje RAKU in Umetnost dela na lončarskem vretenu. Pogovarjali smo se z Janjo Bahor

Nataša Ličen

VEČ ...|30. 8. 2022
Stare tehnike lončarjenja

Lončarski center Bahor, Zavod za razvoj in promocijo lončarstva združuje dejavnosti, ki imajo skupni cilj, razvoj in promocijo lončarstva v kulturi in umetnosti. Na obrobju Trnovskega gozda, v vasi Kanji dol deluje  »Center eksperimentalne arheologije«, kjer je nove prostore pridobila tudi lončarska šola. Izvajajo tečaje RAKU in Umetnost dela na lončarskem vretenu. Pogovarjali smo se z Janjo Bahor

Nataša Ličen

kulturanaravadediščinaizročilozgodovina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|31. 1. 2023
Dediščina jaslic

Kartuzija Jurklošter je tradicionalno v božičnem času prizorišče razstave jaslic izdelovalcev iz vse Slovenije. S samostanom in njegovo zgodovino naj bi bila povezana Veronika Deseniška, po legendi naj bi bila tu pokopana. Tradicijo jaslic med drugimi v kraju ohranja Drago Kozinc

Dediščina jaslic

Kartuzija Jurklošter je tradicionalno v božičnem času prizorišče razstave jaslic izdelovalcev iz vse Slovenije. S samostanom in njegovo zgodovino naj bi bila povezana Veronika Deseniška, po legendi naj bi bila tu pokopana. Tradicijo jaslic med drugimi v kraju ohranja Drago Kozinc

kultura dediščina izročilo duhovnost

Zakladi naše dediščine

Dediščina jaslic

Kartuzija Jurklošter je tradicionalno v božičnem času prizorišče razstave jaslic izdelovalcev iz vse Slovenije. S samostanom in njegovo zgodovino naj bi bila povezana Veronika Deseniška, po legendi naj bi bila tu pokopana. Tradicijo jaslic med drugimi v kraju ohranja Drago Kozinc

VEČ ...|31. 1. 2023
Dediščina jaslic

Kartuzija Jurklošter je tradicionalno v božičnem času prizorišče razstave jaslic izdelovalcev iz vse Slovenije. S samostanom in njegovo zgodovino naj bi bila povezana Veronika Deseniška, po legendi naj bi bila tu pokopana. Tradicijo jaslic med drugimi v kraju ohranja Drago Kozinc

Nataša Ličen

kultura dediščina izročilo duhovnost

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|24. 1. 2023
Matjaževa domačija

Matjaževa domačija je delo družine Pavlin, ki je zavezana ohranjanju kulturne dediščine na slovenskem podeželju, obenem pa tudi navduševanju svojih gostov nad izjemnim kulturnim in naravnim bogastvom naše lepe dežele. Zgodba se je začela leta 1998, ko so se odločili za nakup sosedove (Bučarjeve) hiše. Ker je bila v zelo slabem stanju, so jo na začetku nameravali celo podreti in zasaditi sadovnjak, pozneje pa so se vsled dejstva, da so take hiše že prava redkost, odločili, da hišo prenovijo. Pri prenovi so sledili nasvetom Zavoda za zaščito kulturne dediščine. Obenem so rešili uničenja tudi Mirtkov kozolec iz Mačkovca in ga postavili na drugo stran cestišča. Vmes se je pojavila priložnost za nakup 200 let starega lesenega poda (skednja), ki so ga prenesli iz Planine nad Sevnico in postavili za hišo. Tako so bili postavljeni temelji za začetek kreiranja turističnega produkta.

 

Matjaževa domačija

Matjaževa domačija je delo družine Pavlin, ki je zavezana ohranjanju kulturne dediščine na slovenskem podeželju, obenem pa tudi navduševanju svojih gostov nad izjemnim kulturnim in naravnim bogastvom naše lepe dežele. Zgodba se je začela leta 1998, ko so se odločili za nakup sosedove (Bučarjeve) hiše. Ker je bila v zelo slabem stanju, so jo na začetku nameravali celo podreti in zasaditi sadovnjak, pozneje pa so se vsled dejstva, da so take hiše že prava redkost, odločili, da hišo prenovijo. Pri prenovi so sledili nasvetom Zavoda za zaščito kulturne dediščine. Obenem so rešili uničenja tudi Mirtkov kozolec iz Mačkovca in ga postavili na drugo stran cestišča. Vmes se je pojavila priložnost za nakup 200 let starega lesenega poda (skednja), ki so ga prenesli iz Planine nad Sevnico in postavili za hišo. Tako so bili postavljeni temelji za začetek kreiranja turističnega produkta.

 

kultura narava odnosi dediščina izročilo spomin

Zakladi naše dediščine

Matjaževa domačija

Matjaževa domačija je delo družine Pavlin, ki je zavezana ohranjanju kulturne dediščine na slovenskem podeželju, obenem pa tudi navduševanju svojih gostov nad izjemnim kulturnim in naravnim bogastvom naše lepe dežele. Zgodba se je začela leta 1998, ko so se odločili za nakup sosedove (Bučarjeve) hiše. Ker je bila v zelo slabem stanju, so jo na začetku nameravali celo podreti in zasaditi sadovnjak, pozneje pa so se vsled dejstva, da so take hiše že prava redkost, odločili, da hišo prenovijo. Pri prenovi so sledili nasvetom Zavoda za zaščito kulturne dediščine. Obenem so rešili uničenja tudi Mirtkov kozolec iz Mačkovca in ga postavili na drugo stran cestišča. Vmes se je pojavila priložnost za nakup 200 let starega lesenega poda (skednja), ki so ga prenesli iz Planine nad Sevnico in postavili za hišo. Tako so bili postavljeni temelji za začetek kreiranja turističnega produkta.

 

VEČ ...|24. 1. 2023
Matjaževa domačija

Matjaževa domačija je delo družine Pavlin, ki je zavezana ohranjanju kulturne dediščine na slovenskem podeželju, obenem pa tudi navduševanju svojih gostov nad izjemnim kulturnim in naravnim bogastvom naše lepe dežele. Zgodba se je začela leta 1998, ko so se odločili za nakup sosedove (Bučarjeve) hiše. Ker je bila v zelo slabem stanju, so jo na začetku nameravali celo podreti in zasaditi sadovnjak, pozneje pa so se vsled dejstva, da so take hiše že prava redkost, odločili, da hišo prenovijo. Pri prenovi so sledili nasvetom Zavoda za zaščito kulturne dediščine. Obenem so rešili uničenja tudi Mirtkov kozolec iz Mačkovca in ga postavili na drugo stran cestišča. Vmes se je pojavila priložnost za nakup 200 let starega lesenega poda (skednja), ki so ga prenesli iz Planine nad Sevnico in postavili za hišo. Tako so bili postavljeni temelji za začetek kreiranja turističnega produkta.

 

Nataša Ličen

kultura narava odnosi dediščina izročilo spomin

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|17. 1. 2023
Poprtnik

V Dobrepolju je priprava božičnega kruha-poprtnika še vedno živa. Občina Dobrepolje je podprla pobudo nosilk izročila v projektu Božič z okusom. Tudi radijske sodelavce je gospa Nada iz dobrepoljske doline razveselila z blagoslovljenim kruhom. Poprtnik peče za vse tri svete večere, prepoznavni so po njenih značilnih okrasjih, znanje prenaša tudi mlajšemu rodu. 

Poprtnik

V Dobrepolju je priprava božičnega kruha-poprtnika še vedno živa. Občina Dobrepolje je podprla pobudo nosilk izročila v projektu Božič z okusom. Tudi radijske sodelavce je gospa Nada iz dobrepoljske doline razveselila z blagoslovljenim kruhom. Poprtnik peče za vse tri svete večere, prepoznavni so po njenih značilnih okrasjih, znanje prenaša tudi mlajšemu rodu. 

duhovnost kultura dedičina izročilo družba

Zakladi naše dediščine

Poprtnik

V Dobrepolju je priprava božičnega kruha-poprtnika še vedno živa. Občina Dobrepolje je podprla pobudo nosilk izročila v projektu Božič z okusom. Tudi radijske sodelavce je gospa Nada iz dobrepoljske doline razveselila z blagoslovljenim kruhom. Poprtnik peče za vse tri svete večere, prepoznavni so po njenih značilnih okrasjih, znanje prenaša tudi mlajšemu rodu. 

VEČ ...|17. 1. 2023
Poprtnik

V Dobrepolju je priprava božičnega kruha-poprtnika še vedno živa. Občina Dobrepolje je podprla pobudo nosilk izročila v projektu Božič z okusom. Tudi radijske sodelavce je gospa Nada iz dobrepoljske doline razveselila z blagoslovljenim kruhom. Poprtnik peče za vse tri svete večere, prepoznavni so po njenih značilnih okrasjih, znanje prenaša tudi mlajšemu rodu. 

Nataša Ličen

duhovnost kultura dedičina izročilo družba

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|10. 1. 2023
Jaslice na Dobrovi Francija Preka

Franci Prek vrsto let za božični čas postavi velike jaslice pri župnijskem domu na Dobrovi. Jaslice sestavljajo ročno izdelane makete hiš, hlevov in kozolcev, ki predstavljajo stavbarsko dediščino občine Dobrova-Polhov Gradec

Jaslice na Dobrovi Francija Preka

Franci Prek vrsto let za božični čas postavi velike jaslice pri župnijskem domu na Dobrovi. Jaslice sestavljajo ročno izdelane makete hiš, hlevov in kozolcev, ki predstavljajo stavbarsko dediščino občine Dobrova-Polhov Gradec

kultura dediščina izročilo prazniki

Zakladi naše dediščine

Jaslice na Dobrovi Francija Preka

Franci Prek vrsto let za božični čas postavi velike jaslice pri župnijskem domu na Dobrovi. Jaslice sestavljajo ročno izdelane makete hiš, hlevov in kozolcev, ki predstavljajo stavbarsko dediščino občine Dobrova-Polhov Gradec

VEČ ...|10. 1. 2023
Jaslice na Dobrovi Francija Preka

Franci Prek vrsto let za božični čas postavi velike jaslice pri župnijskem domu na Dobrovi. Jaslice sestavljajo ročno izdelane makete hiš, hlevov in kozolcev, ki predstavljajo stavbarsko dediščino občine Dobrova-Polhov Gradec

Nataša Ličen

kultura dediščina izročilo prazniki

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|3. 1. 2023
Danijel Kuhelj o koledovanju

Izročilo koledovanja ohranjajo tudi v župniji Ljubljana Polje. Iz leta v leto mlajše generacije po hišah oznanjajo veselo novico in prinašajo blagoslov. Na koledovanje se v župniji skrbno pripravijo, opisal ga je Danijel Kuhelj.    

Danijel Kuhelj o koledovanju

Izročilo koledovanja ohranjajo tudi v župniji Ljubljana Polje. Iz leta v leto mlajše generacije po hišah oznanjajo veselo novico in prinašajo blagoslov. Na koledovanje se v župniji skrbno pripravijo, opisal ga je Danijel Kuhelj.    

kultura dediščina duhovnost izročilo

Zakladi naše dediščine

Danijel Kuhelj o koledovanju

Izročilo koledovanja ohranjajo tudi v župniji Ljubljana Polje. Iz leta v leto mlajše generacije po hišah oznanjajo veselo novico in prinašajo blagoslov. Na koledovanje se v župniji skrbno pripravijo, opisal ga je Danijel Kuhelj.    

VEČ ...|3. 1. 2023
Danijel Kuhelj o koledovanju

Izročilo koledovanja ohranjajo tudi v župniji Ljubljana Polje. Iz leta v leto mlajše generacije po hišah oznanjajo veselo novico in prinašajo blagoslov. Na koledovanje se v župniji skrbno pripravijo, opisal ga je Danijel Kuhelj.    

Nataša Ličen

kultura dediščina duhovnost izročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|27. 12. 2022
130-ta obletnica rojstva vizionarja vesolja

V centru vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga v Vitanjah obeležujejo 130 let rojstva pionirja vesoljskih tehnologij in vizionarja, po katerem nosijo ime in katerega delo ter prizadevanja ohranjajo. Pogovarjali smo se z direktorjem Dominikom Koboldom

130-ta obletnica rojstva vizionarja vesolja

V centru vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga v Vitanjah obeležujejo 130 let rojstva pionirja vesoljskih tehnologij in vizionarja, po katerem nosijo ime in katerega delo ter prizadevanja ohranjajo. Pogovarjali smo se z direktorjem Dominikom Koboldom

dediščina kultura zgodovina tehnologija

Zakladi naše dediščine

130-ta obletnica rojstva vizionarja vesolja

V centru vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga v Vitanjah obeležujejo 130 let rojstva pionirja vesoljskih tehnologij in vizionarja, po katerem nosijo ime in katerega delo ter prizadevanja ohranjajo. Pogovarjali smo se z direktorjem Dominikom Koboldom

VEČ ...|27. 12. 2022
130-ta obletnica rojstva vizionarja vesolja

V centru vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga v Vitanjah obeležujejo 130 let rojstva pionirja vesoljskih tehnologij in vizionarja, po katerem nosijo ime in katerega delo ter prizadevanja ohranjajo. Pogovarjali smo se z direktorjem Dominikom Koboldom

Nataša Ličen

dediščina kultura zgodovina tehnologija

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|20. 12. 2022
Jasličarka Anka Trpin

Anka Trpin je upokojenka iz župnije Ljubljana – Podutik, ki svoje umetniške spretnosti uresničuje tudi pri izdelavi jaslic. Ljubiteljsko kipari, njene jaslice so iz gline, v slovenski narodni noši, najraje v gorenjski, “ki je za naše področje najbolj prepoznavna”, razloži. 

Jasličarka Anka Trpin

Anka Trpin je upokojenka iz župnije Ljubljana – Podutik, ki svoje umetniške spretnosti uresničuje tudi pri izdelavi jaslic. Ljubiteljsko kipari, njene jaslice so iz gline, v slovenski narodni noši, najraje v gorenjski, “ki je za naše področje najbolj prepoznavna”, razloži. 

kultura duhovnost dediščina izročilo

Zakladi naše dediščine

Jasličarka Anka Trpin

Anka Trpin je upokojenka iz župnije Ljubljana – Podutik, ki svoje umetniške spretnosti uresničuje tudi pri izdelavi jaslic. Ljubiteljsko kipari, njene jaslice so iz gline, v slovenski narodni noši, najraje v gorenjski, “ki je za naše področje najbolj prepoznavna”, razloži. 

VEČ ...|20. 12. 2022
Jasličarka Anka Trpin

Anka Trpin je upokojenka iz župnije Ljubljana – Podutik, ki svoje umetniške spretnosti uresničuje tudi pri izdelavi jaslic. Ljubiteljsko kipari, njene jaslice so iz gline, v slovenski narodni noši, najraje v gorenjski, “ki je za naše področje najbolj prepoznavna”, razloži. 

Nataša Ličen

kultura duhovnost dediščina izročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|13. 12. 2022
Zbiratelj Milan Hafner

Milan Hafner iz Stražišča pri Kranju je zbiratelj, doma je uredil muzej osupljive zbirke prekrasnih motorjev in koles. Ima popolno zbirko Rogovih in številna druga motorna kolesa znanih proizvajalcev. Z nekaterimi redno nastopa na razstavah in sejmih. Povedal je, kako se je začela ta zgodba in povabil k obisku ter ogledu zbirke, ki jo z velikim veseljem razkaže in rad tudi pove o svojih dogodivščinah. 

Zbiratelj Milan Hafner

Milan Hafner iz Stražišča pri Kranju je zbiratelj, doma je uredil muzej osupljive zbirke prekrasnih motorjev in koles. Ima popolno zbirko Rogovih in številna druga motorna kolesa znanih proizvajalcev. Z nekaterimi redno nastopa na razstavah in sejmih. Povedal je, kako se je začela ta zgodba in povabil k obisku ter ogledu zbirke, ki jo z velikim veseljem razkaže in rad tudi pove o svojih dogodivščinah. 

kultura dediščina pogovor

Zakladi naše dediščine

Zbiratelj Milan Hafner

Milan Hafner iz Stražišča pri Kranju je zbiratelj, doma je uredil muzej osupljive zbirke prekrasnih motorjev in koles. Ima popolno zbirko Rogovih in številna druga motorna kolesa znanih proizvajalcev. Z nekaterimi redno nastopa na razstavah in sejmih. Povedal je, kako se je začela ta zgodba in povabil k obisku ter ogledu zbirke, ki jo z velikim veseljem razkaže in rad tudi pove o svojih dogodivščinah. 

VEČ ...|13. 12. 2022
Zbiratelj Milan Hafner

Milan Hafner iz Stražišča pri Kranju je zbiratelj, doma je uredil muzej osupljive zbirke prekrasnih motorjev in koles. Ima popolno zbirko Rogovih in številna druga motorna kolesa znanih proizvajalcev. Z nekaterimi redno nastopa na razstavah in sejmih. Povedal je, kako se je začela ta zgodba in povabil k obisku ter ogledu zbirke, ki jo z velikim veseljem razkaže in rad tudi pove o svojih dogodivščinah. 

Nataša Ličen

kultura dediščina pogovor

Zakladi naše dediščine

Naša domovina je v izročilu bogata in raznolika. Odkrivamo ga v kratkih, nekaj minutnih rubrikah "Zakladi naše dediščine". V strnjenih pogovorih predstavljamo mojstre domačih in umetnostnih obrti, govorimo s strokovnjaki posameznih etnoloških področjih. Včasih gostimo tudi pevce ali skupine, ki ohranjajo ljudsko pesem. Pogosto se udeležujemo dogodkov z etnološko vsebino, na katerih v prepletanju znanja in veščin iz preteklosti, odkrivamo sodobnejše prikaze slovenske dediščine.

Nataša Ličen

Nataša Ličen

Priporočamo
|
Aktualno

Moja zgodba

VEČ ...|5. 2. 2023
Slovenski mučenci XX. stoletja - uvodna oddaja o stanju v Lavantinski škofiji (Aleš Maver)

V oddaji Moja zgodba je bil naš gost zgodovinar, klasični filolog, teolog, publicist in profesor dr. Aleš Maver, eden od zgodovinarjev, ki proučujejo življenja slovenskih mučencev žrtev totalitarizmov XX. stoletja. Prisluhnili ste lahko splošnemu prikazu razmer v Laventinski škofiji, ki so se močno razlikovale od tistih v Ljubljanski pokrajini. Prav tako ste lahko slišali nekaj več o škofu Ivanu Jožefu Tomažiču, ki je vodil maribrsko škofijo med drugo svetovno vojno.

Slovenski mučenci XX. stoletja - uvodna oddaja o stanju v Lavantinski škofiji (Aleš Maver)

V oddaji Moja zgodba je bil naš gost zgodovinar, klasični filolog, teolog, publicist in profesor dr. Aleš Maver, eden od zgodovinarjev, ki proučujejo življenja slovenskih mučencev žrtev totalitarizmov XX. stoletja. Prisluhnili ste lahko splošnemu prikazu razmer v Laventinski škofiji, ki so se močno razlikovale od tistih v Ljubljanski pokrajini. Prav tako ste lahko slišali nekaj več o škofu Ivanu Jožefu Tomažiču, ki je vodil maribrsko škofijo med drugo svetovno vojno.

Jože Bartolj

spominpolitikaAleš Maverslovenski mučenci XX stoletja

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|5. 2. 2023
Gorazd Wakounig in Gal Faganel

O govorniškem natečaju za mlade na avstrijskem Koroškem, zmagovalni govor in pogovor z avtorjem Gorazdom Wakounigom iz slovenske gimnazije v Celovcu ter pogovor z mednarodno uveljavljenim in nagrajenim violončelistom ter iskanim pedagogom izr. prof. dr. Galom Faganelom (projekt Kongres na klepetu - Nazaj v Slovenijo?). 

Gorazd Wakounig in Gal Faganel

O govorniškem natečaju za mlade na avstrijskem Koroškem, zmagovalni govor in pogovor z avtorjem Gorazdom Wakounigom iz slovenske gimnazije v Celovcu ter pogovor z mednarodno uveljavljenim in nagrajenim violončelistom ter iskanim pedagogom izr. prof. dr. Galom Faganelom (projekt Kongres na klepetu - Nazaj v Slovenijo?). 

Matjaž Merljak

družbarojaki

Pogovor o

VEČ ...|1. 2. 2023
Predsednik NSi Matej Tonin

Govorili smo o delovanju in sodelovanju stranke v opoziciji, stanju v zdravstvu in gospodarstvu ter interpelaciji ministrice za kulturo.

Predsednik NSi Matej Tonin

Govorili smo o delovanju in sodelovanju stranke v opoziciji, stanju v zdravstvu in gospodarstvu ter interpelaciji ministrice za kulturo.

Marta Jerebič

politikaživljenje

Program zadnjega tedna

VEČ ...|6. 2. 2023
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 06. februar 2023 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 06. februar 2023 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Sol in luč

VEČ ...|31. 1. 2023
Claudia Croos-Müller: Glavo gor - Pomoč ob stresu, slabi volji in drugih stiskah.

Kako s telesnimi vajami poskrbimo zase? Kako telo, čustva in misli spravimo v gibanje, ki nam pomaga otresti se obremenitev in travm ter spominov nanje? S preprostimi telesnimi vajami lahko vadimo optimističen odnos do življenja. S tem izboljšamo počutje, zaupanje vase in dobro ter splošno odpornost. Odpornost pomeni sposobnost nekaj odbiti, je sposobnost obvladovanja kriz. Ljudje, ki pridobijo to sposobnost, so samozavestni, sočutni, optimistični in srečni. Knjižica “Glavo gor” je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi.

Claudia Croos-Müller: Glavo gor - Pomoč ob stresu, slabi volji in drugih stiskah.

Kako s telesnimi vajami poskrbimo zase? Kako telo, čustva in misli spravimo v gibanje, ki nam pomaga otresti se obremenitev in travm ter spominov nanje? S preprostimi telesnimi vajami lahko vadimo optimističen odnos do življenja. S tem izboljšamo počutje, zaupanje vase in dobro ter splošno odpornost. Odpornost pomeni sposobnost nekaj odbiti, je sposobnost obvladovanja kriz. Ljudje, ki pridobijo to sposobnost, so samozavestni, sočutni, optimistični in srečni. Knjižica “Glavo gor” je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi.

Tadej Sadar

odnosidružbazdravstvo

Program zadnjega tedna

VEČ ...|6. 2. 2023
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 06. februar 2023 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 06. februar 2023 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|6. 2. 2023
Rožančevi fantjiči

Rado Turk, Janez Mramor in Boris Kurent so Rožančevi fantjiči. Prihajajo iz ljubljanskega Železničarskega kulturno-umetniškega društva Tine Rožanc. So svojevrstni poustvarjalci glasbenega izročila, ki v svojih interpretacijah prepletajo tako pevsko kot inštrumentalno izročilo, tematsko pa se navezujejo na različne vire in pesemske tematike. Triglasno petje dopolnjujejo z violino, klarinetom in kontrabasom. Rožančevi fantjiči so bili gostje prve februarske oddaje o ljudski glasbi.

Rožančevi fantjiči

Rado Turk, Janez Mramor in Boris Kurent so Rožančevi fantjiči. Prihajajo iz ljubljanskega Železničarskega kulturno-umetniškega društva Tine Rožanc. So svojevrstni poustvarjalci glasbenega izročila, ki v svojih interpretacijah prepletajo tako pevsko kot inštrumentalno izročilo, tematsko pa se navezujejo na različne vire in pesemske tematike. Triglasno petje dopolnjujejo z violino, klarinetom in kontrabasom. Rožančevi fantjiči so bili gostje prve februarske oddaje o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|6. 2. 2023
Spomini na gala koncerte

V nocojšnji oddaji PRO smo obujali spomine na nekatere minule gala koncerte, ki smo jih pripravili v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Letošnji gala koncert, 29. po vrsti, pa bo v nedeljo, 5. novembra.

Spomini na gala koncerte

V nocojšnji oddaji PRO smo obujali spomine na nekatere minule gala koncerte, ki smo jih pripravili v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Letošnji gala koncert, 29. po vrsti, pa bo v nedeljo, 5. novembra.

Franci Trstenjak

glasbapro

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|6. 2. 2023
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 6. 2.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 6. 2.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Lahko noč, moj angel

VEČ ...|6. 2. 2023
Angel sieste

Včasih te nisem poznal, z leti pa se vse večkrat oglasiš. Rad te sprejmem na obisk, če le …

Angel sieste

Včasih te nisem poznal, z leti pa se vse večkrat oglasiš. Rad te sprejmem na obisk, če le …

Gregor Čušin

duhovnost