Pomen in izraznost obuval

Skozi zgodovino so obuvala pridobila širok nabor oblik, vsaka med njimi je po svoje odsev okolja in razmerij med ljudmi. Razmerje med ljudmi in obuvali je raznovrstno in večplastno, saj je podaljšek odnosov. Vsak je del širše univerzalne zgodbe o sobivanju nog in obuval. Ob razstavi, ki je bila na ogled v Slovenskem etnografskem muzeju Bosi. Obuti. Sezuti. smo se pogovarjali z avtorico kustosinjo dr. Janjo Žagar.  

31. 8. 2021
Pomen in izraznost obuval

Skozi zgodovino so obuvala pridobila širok nabor oblik, vsaka med njimi je po svoje odsev okolja in razmerij med ljudmi. Razmerje med ljudmi in obuvali je raznovrstno in večplastno, saj je podaljšek odnosov. Vsak je del širše univerzalne zgodbe o sobivanju nog in obuval. Ob razstavi, ki je bila na ogled v Slovenskem etnografskem muzeju Bosi. Obuti. Sezuti. smo se pogovarjali z avtorico kustosinjo dr. Janjo Žagar.  

Nataša Ličen

VEČ ...|31. 8. 2021
Pomen in izraznost obuval

Skozi zgodovino so obuvala pridobila širok nabor oblik, vsaka med njimi je po svoje odsev okolja in razmerij med ljudmi. Razmerje med ljudmi in obuvali je raznovrstno in večplastno, saj je podaljšek odnosov. Vsak je del širše univerzalne zgodbe o sobivanju nog in obuval. Ob razstavi, ki je bila na ogled v Slovenskem etnografskem muzeju Bosi. Obuti. Sezuti. smo se pogovarjali z avtorico kustosinjo dr. Janjo Žagar.  

Nataša Ličen

kulturadediščinazgodovinadružbaizročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ... |
Marjan Petač, poslednji strojar

Marjan Petač se s strojenjem kož po starih postopkih, nekatere recepture so iz srednjega veka in celo iz časov Babilona, ukvarja od leta1985. Je tudi eden redkih, ki izdeluje pergament in galunsko belo usnje. 

Marjan Petač, poslednji strojar

Marjan Petač se s strojenjem kož po starih postopkih, nekatere recepture so iz srednjega veka in celo iz časov Babilona, ukvarja od leta1985. Je tudi eden redkih, ki izdeluje pergament in galunsko belo usnje. 

kulturadediščinatradicijazgodovinarokodelstvoizročilo

Zakladi naše dediščine

Marjan Petač, poslednji strojar

Marjan Petač se s strojenjem kož po starih postopkih, nekatere recepture so iz srednjega veka in celo iz časov Babilona, ukvarja od leta1985. Je tudi eden redkih, ki izdeluje pergament in galunsko belo usnje. 

VEČ ...|9. 6. 2026
Marjan Petač, poslednji strojar

Marjan Petač se s strojenjem kož po starih postopkih, nekatere recepture so iz srednjega veka in celo iz časov Babilona, ukvarja od leta1985. Je tudi eden redkih, ki izdeluje pergament in galunsko belo usnje. 

Nataša Ličen

kulturadediščinatradicijazgodovinarokodelstvoizročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ... |
Slovenski rokodelski festival

Konzorcij rokodelskih centrov Slovenije je v parku Brdo pri Kranju organiziral Slovenski rokodelski festival. Osrednji rokodelski dogodek, na katerem se predstavljajo vrhunski rokodelci in rokodelke iz vse Slovenije, ki se ukvarjajo z različnimi rokodelskimi panogami, in s katerim odpirajo prostor rokodelskih srečevanj. Pogovarjali smo se s Tatjano Čop, ki prihaja iz Društva rokodelcev – Rokodelskega centra Moravče. ​​

Slovenski rokodelski festival

Konzorcij rokodelskih centrov Slovenije je v parku Brdo pri Kranju organiziral Slovenski rokodelski festival. Osrednji rokodelski dogodek, na katerem se predstavljajo vrhunski rokodelci in rokodelke iz vse Slovenije, ki se ukvarjajo z različnimi rokodelskimi panogami, in s katerim odpirajo prostor rokodelskih srečevanj. Pogovarjali smo se s Tatjano Čop, ki prihaja iz Društva rokodelcev – Rokodelskega centra Moravče. ​​

kulturanaravadediščinaizročilokultura

Zakladi naše dediščine

Slovenski rokodelski festival

Konzorcij rokodelskih centrov Slovenije je v parku Brdo pri Kranju organiziral Slovenski rokodelski festival. Osrednji rokodelski dogodek, na katerem se predstavljajo vrhunski rokodelci in rokodelke iz vse Slovenije, ki se ukvarjajo z različnimi rokodelskimi panogami, in s katerim odpirajo prostor rokodelskih srečevanj. Pogovarjali smo se s Tatjano Čop, ki prihaja iz Društva rokodelcev – Rokodelskega centra Moravče. ​​

VEČ ...|2. 6. 2026
Slovenski rokodelski festival

Konzorcij rokodelskih centrov Slovenije je v parku Brdo pri Kranju organiziral Slovenski rokodelski festival. Osrednji rokodelski dogodek, na katerem se predstavljajo vrhunski rokodelci in rokodelke iz vse Slovenije, ki se ukvarjajo z različnimi rokodelskimi panogami, in s katerim odpirajo prostor rokodelskih srečevanj. Pogovarjali smo se s Tatjano Čop, ki prihaja iz Društva rokodelcev – Rokodelskega centra Moravče. ​​

Nataša Ličen

kulturanaravadediščinaizročilokultura

Zakladi naše dediščine

VEČ ... |
Postavitev slike Ivane Kobilca v naravi in monografija o Janezu Riharju

Daca Perne je predsednica kulturnega društva Tabor Podbrezje, kjer so izdali monografijo o duhovniku Janezu Riharju, v pogovoru je povabila tudi na postavitev znamenite slike Ivane Kobilce v naravi, ob sto letnici od njene smrti. Ob tem so spletli dolgo verigo iz cvetja, kot je prikazana na Ivanini znameniti sliki.

Postavitev slike Ivane Kobilca v naravi in monografija o Janezu Riharju

Daca Perne je predsednica kulturnega društva Tabor Podbrezje, kjer so izdali monografijo o duhovniku Janezu Riharju, v pogovoru je povabila tudi na postavitev znamenite slike Ivane Kobilce v naravi, ob sto letnici od njene smrti. Ob tem so spletli dolgo verigo iz cvetja, kot je prikazana na Ivanini znameniti sliki.

kulturanaravadediščinazgodovinatradicijaizročilo

Zakladi naše dediščine

Postavitev slike Ivane Kobilca v naravi in monografija o Janezu Riharju

Daca Perne je predsednica kulturnega društva Tabor Podbrezje, kjer so izdali monografijo o duhovniku Janezu Riharju, v pogovoru je povabila tudi na postavitev znamenite slike Ivane Kobilce v naravi, ob sto letnici od njene smrti. Ob tem so spletli dolgo verigo iz cvetja, kot je prikazana na Ivanini znameniti sliki.

VEČ ...|26. 5. 2026
Postavitev slike Ivane Kobilca v naravi in monografija o Janezu Riharju

Daca Perne je predsednica kulturnega društva Tabor Podbrezje, kjer so izdali monografijo o duhovniku Janezu Riharju, v pogovoru je povabila tudi na postavitev znamenite slike Ivane Kobilce v naravi, ob sto letnici od njene smrti. Ob tem so spletli dolgo verigo iz cvetja, kot je prikazana na Ivanini znameniti sliki.

Nataša Ličen

kulturanaravadediščinazgodovinatradicijaizročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ... |
Tradicija šmarničnih pobožnosti na Brezjah

V šmarničnem času smo v pogovoru s sestro Otelijo, šolsko sestro sv. Frančiška Kristusa Kralja, govorili o majniških pobožnostih na Brezjah, pri Mariji Pomagaj. 

Tradicija šmarničnih pobožnosti na Brezjah

V šmarničnem času smo v pogovoru s sestro Otelijo, šolsko sestro sv. Frančiška Kristusa Kralja, govorili o majniških pobožnostih na Brezjah, pri Mariji Pomagaj. 

dediščinakulturaduhovnost

Zakladi naše dediščine

Tradicija šmarničnih pobožnosti na Brezjah

V šmarničnem času smo v pogovoru s sestro Otelijo, šolsko sestro sv. Frančiška Kristusa Kralja, govorili o majniških pobožnostih na Brezjah, pri Mariji Pomagaj. 

VEČ ...|19. 5. 2026
Tradicija šmarničnih pobožnosti na Brezjah

V šmarničnem času smo v pogovoru s sestro Otelijo, šolsko sestro sv. Frančiška Kristusa Kralja, govorili o majniških pobožnostih na Brezjah, pri Mariji Pomagaj. 

Nataša Ličen

dediščinakulturaduhovnost

Zakladi naše dediščine

VEČ ... |
Muzikal Ananas in zgodbe tržaškega okolja, ki so blažile težo časa

Ste že slišali za muzikal Ananas?, prikazuje zgodbe otrok in odraslih iz težkih časov, ko so v Trstu prodajali za drobiž in si s tem blažili težo pomanjkanja. V muzikalu je prikazanih več obrti in sploh nekdanji način življenja. 

Muzikal Ananas in zgodbe tržaškega okolja, ki so blažile težo časa

Ste že slišali za muzikal Ananas?, prikazuje zgodbe otrok in odraslih iz težkih časov, ko so v Trstu prodajali za drobiž in si s tem blažili težo pomanjkanja. V muzikalu je prikazanih več obrti in sploh nekdanji način življenja. 

kulturaotrocišoladediščinaizročilozgodovina

Zakladi naše dediščine

Muzikal Ananas in zgodbe tržaškega okolja, ki so blažile težo časa

Ste že slišali za muzikal Ananas?, prikazuje zgodbe otrok in odraslih iz težkih časov, ko so v Trstu prodajali za drobiž in si s tem blažili težo pomanjkanja. V muzikalu je prikazanih več obrti in sploh nekdanji način življenja. 

VEČ ...|12. 5. 2026
Muzikal Ananas in zgodbe tržaškega okolja, ki so blažile težo časa

Ste že slišali za muzikal Ananas?, prikazuje zgodbe otrok in odraslih iz težkih časov, ko so v Trstu prodajali za drobiž in si s tem blažili težo pomanjkanja. V muzikalu je prikazanih več obrti in sploh nekdanji način življenja. 

Nataša Ličen

kulturaotrocišoladediščinaizročilozgodovina

Zakladi naše dediščine

VEČ ... |
Zaščitene bogojinska Telovska procesija

Med pobudniki za zaščito Telovske procesije župnije Bogojina, za njen vpis v register nesnovne kulturne dediščine, je bil dr. Andrej Lažeta, tamkajšnji župnik skupaj s širšo skupnostjo in več organizacijami. Opisal je sakralni pomen procesije. 

Zaščitene bogojinska Telovska procesija

Med pobudniki za zaščito Telovske procesije župnije Bogojina, za njen vpis v register nesnovne kulturne dediščine, je bil dr. Andrej Lažeta, tamkajšnji župnik skupaj s širšo skupnostjo in več organizacijami. Opisal je sakralni pomen procesije. 

kulturanaravadediščinaduhovnostzgodovina

Zakladi naše dediščine

Zaščitene bogojinska Telovska procesija

Med pobudniki za zaščito Telovske procesije župnije Bogojina, za njen vpis v register nesnovne kulturne dediščine, je bil dr. Andrej Lažeta, tamkajšnji župnik skupaj s širšo skupnostjo in več organizacijami. Opisal je sakralni pomen procesije. 

VEČ ...|5. 5. 2026
Zaščitene bogojinska Telovska procesija

Med pobudniki za zaščito Telovske procesije župnije Bogojina, za njen vpis v register nesnovne kulturne dediščine, je bil dr. Andrej Lažeta, tamkajšnji župnik skupaj s širšo skupnostjo in več organizacijami. Opisal je sakralni pomen procesije. 

Nataša Ličen

kulturanaravadediščinaduhovnostzgodovina

Zakladi naše dediščine

VEČ ... |
Telovske procesije vpisane v register nesnovne kulturne dediščine

Telovske procesije so vpisane v register nesnovne kulturne dediščine, povezane so tudi s trajnostnim razvojem Moravskih toplic.   

Telovske procesije vpisane v register nesnovne kulturne dediščine

Telovske procesije so vpisane v register nesnovne kulturne dediščine, povezane so tudi s trajnostnim razvojem Moravskih toplic.   

kulturanaravadediščinaizročilozgodovina

Zakladi naše dediščine

Telovske procesije vpisane v register nesnovne kulturne dediščine

Telovske procesije so vpisane v register nesnovne kulturne dediščine, povezane so tudi s trajnostnim razvojem Moravskih toplic.   

VEČ ...|28. 4. 2026
Telovske procesije vpisane v register nesnovne kulturne dediščine

Telovske procesije so vpisane v register nesnovne kulturne dediščine, povezane so tudi s trajnostnim razvojem Moravskih toplic.   

Nataša Ličen

kulturanaravadediščinaizročilozgodovina

Zakladi naše dediščine

VEČ ... |
Tradicija vipavske vasi Slap

V kulturno bogato vasico Slap pri Vipavi smo pogledali in spoznali njene naravne ter kulturne znamenitosti. V bližini je tudi sedem slapov, ki so vasi dali ime. Znani so tudi po kulinariki in posebnostih ledenih jam, v katerih so nabirali led in ga prodajali. 

Tradicija vipavske vasi Slap

V kulturno bogato vasico Slap pri Vipavi smo pogledali in spoznali njene naravne ter kulturne znamenitosti. V bližini je tudi sedem slapov, ki so vasi dali ime. Znani so tudi po kulinariki in posebnostih ledenih jam, v katerih so nabirali led in ga prodajali. 

kulturanaravadediščinaizročilo

Zakladi naše dediščine

Tradicija vipavske vasi Slap

V kulturno bogato vasico Slap pri Vipavi smo pogledali in spoznali njene naravne ter kulturne znamenitosti. V bližini je tudi sedem slapov, ki so vasi dali ime. Znani so tudi po kulinariki in posebnostih ledenih jam, v katerih so nabirali led in ga prodajali. 

VEČ ...|21. 4. 2026
Tradicija vipavske vasi Slap

V kulturno bogato vasico Slap pri Vipavi smo pogledali in spoznali njene naravne ter kulturne znamenitosti. V bližini je tudi sedem slapov, ki so vasi dali ime. Znani so tudi po kulinariki in posebnostih ledenih jam, v katerih so nabirali led in ga prodajali. 

Nataša Ličen

kulturanaravadediščinaizročilo

Zakladi naše dediščine

Zakladi naše dediščine

Naša domovina je v izročilu bogata in raznolika. Odkrivamo ga v kratkih, nekaj minutnih rubrikah "Zakladi naše dediščine". V strnjenih pogovorih predstavljamo mojstre domačih in umetnostnih obrti, govorimo s strokovnjaki posameznih etnoloških področjih. Včasih gostimo tudi pevce ali skupine, ki ohranjajo ljudsko pesem. Pogosto se udeležujemo dogodkov z etnološko vsebino, na katerih v prepletanju znanja in veščin iz preteklosti, odkrivamo sodobnejše prikaze slovenske dediščine.

Nataša Ličen

Nataša Ličen

Priporočamo
|
Aktualno

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Dr. Janez Juhant in Blaž Podobnik

V oddaji sta zaslužni profesor dr. Janez Juhant, ki je tudi predsednik Združenja ob Lipi sprave in sociolog kulture, publicist, pedagog in glasbenik Blaž Podobnik razmišljala o 35 letih samostojne Slovenije, času osamosvajanja, domoljubju ter pomenu ohranjanja zgodovinskega spomina. Kako danes mladim približati vrednote osamosvojitve, odgovornost do domovine in pomen slovenske samostojne poti? Prav tako nismo mogli mimo aktualnih političnih zadev po oblikovanju nove vlade. 

Dr. Janez Juhant in Blaž Podobnik

V oddaji sta zaslužni profesor dr. Janez Juhant, ki je tudi predsednik Združenja ob Lipi sprave in sociolog kulture, publicist, pedagog in glasbenik Blaž Podobnik razmišljala o 35 letih samostojne Slovenije, času osamosvajanja, domoljubju ter pomenu ohranjanja zgodovinskega spomina. Kako danes mladim približati vrednote osamosvojitve, odgovornost do domovine in pomen slovenske samostojne poti? Prav tako nismo mogli mimo aktualnih političnih zadev po oblikovanju nove vlade. 

Radio Ognjišče Alen Salihović

politika

Globine

VEČ ... |
Korenine vere #6: Numeri - Bog vodi, tudi ko srce omahuje

Nadaljujemo potovanje skozi Staro zavezo. Tokrat se bomo s škofom dr. Jurijem Bizjakom poglobili v vsebino in sporočilo četrte Mojzesove knjige, ki jo poznamo pod imenoma »Numeri« oziroma »V puščavi«.  Zakaj je Bog naročil preštevanje ljudstva, kaj nam pove številka 600.000 moških, ki so odšli s Sinaja, a nihče od njih (razen dveh) ni vstopil v obljubljeno deželo? Tudi o veličastnem liku voditelja Mojzesa, oglednikih, bronasti kači in Aaronovem blagoslovu bo tekla beseda. Prisluhnite ob 20h in si oglejte oddajo tudi na YouTube kanalu Radia Ognjišče!

Korenine vere #6: Numeri - Bog vodi, tudi ko srce omahuje

Nadaljujemo potovanje skozi Staro zavezo. Tokrat se bomo s škofom dr. Jurijem Bizjakom poglobili v vsebino in sporočilo četrte Mojzesove knjige, ki jo poznamo pod imenoma »Numeri« oziroma »V puščavi«.  Zakaj je Bog naročil preštevanje ljudstva, kaj nam pove številka 600.000 moških, ki so odšli s Sinaja, a nihče od njih (razen dveh) ni vstopil v obljubljeno deželo? Tudi o veličastnem liku voditelja Mojzesa, oglednikih, bronasti kači in Aaronovem blagoslovu bo tekla beseda. Prisluhnite ob 20h in si oglejte oddajo tudi na YouTube kanalu Radia Ognjišče!

Blaž Lesnik

stara zavezaMojzesova knjigaPeteroknjižjebiblijaduhovnostvzgoja

Svetovalnica

VEČ ... |
Glas Slovenije v EU- evropski poslanec Matej Tonin

V času jutranje Svetovalnice smo gostili evropskega poslanca Mateja Tonina. Govorili smo o pozitivnih premikih na področju preganjanja kristjanov, pa o reviziji ciljev na področju prizadevanj za zmanjšanje izpustov CO2 ter o obrambni strategiji znotraj Evropske unije. Evropski poslanec je komentiral tudi strožjo migrantsko politiko in se odzval na varnostno situacijo v Perzijskem zalivu.  

Glas Slovenije v EU- evropski poslanec Matej Tonin

V času jutranje Svetovalnice smo gostili evropskega poslanca Mateja Tonina. Govorili smo o pozitivnih premikih na področju preganjanja kristjanov, pa o reviziji ciljev na področju prizadevanj za zmanjšanje izpustov CO2 ter o obrambni strategiji znotraj Evropske unije. Evropski poslanec je komentiral tudi strožjo migrantsko politiko in se odzval na varnostno situacijo v Perzijskem zalivu.  

Radio Ognjišče Tanja Dominko

svetovanje

Pogovor o

VEČ ... |
Prehranskih smernic ne moremo vsiljevati. Potrebna je širša strokovna razprava.

Gostje oddaje Pogovor o so bili  izr. prof. dr. Mojca Korošec iz Biotehniške fakultete, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije dr. Jože Podgoršek in dr. Matej Gregorič iz NIJZ, s katerimi smo pokomentirali Slovenske prehranske smernice 2025, ki jih je 25 maja letos objavila nekdanja vlada Roberta Goloba tik pred svojim odhodom. 

Prehranskih smernic ne moremo vsiljevati. Potrebna je širša strokovna razprava.

Gostje oddaje Pogovor o so bili  izr. prof. dr. Mojca Korošec iz Biotehniške fakultete, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije dr. Jože Podgoršek in dr. Matej Gregorič iz NIJZ, s katerimi smo pokomentirali Slovenske prehranske smernice 2025, ki jih je 25 maja letos objavila nekdanja vlada Roberta Goloba tik pred svojim odhodom. 

S. Meta Potočnik

politikaživljenjeprehrana

Sol in luč

VEČ ... |
Phil Bosmans: Vsako srce potrebuje dom

Živiš samo en dan. Danes! / Še je upanje! / Ni življenja brez svetlobe! To so le trije naslovi lahkotnih, a globokih duhovnih razmišljanj avtorja Phila Bosmansa, priljubljenega duhovnega pisatelja, redovnika, ki je pisal knjige, ki jih je oblikovalo življenje. Pet smo jih izbrali iz njegove knjige z naslovom Vsako srce potrebuje dom, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Phil Bosmans: Vsako srce potrebuje dom

Živiš samo en dan. Danes! / Še je upanje! / Ni življenja brez svetlobe! To so le trije naslovi lahkotnih, a globokih duhovnih razmišljanj avtorja Phila Bosmansa, priljubljenega duhovnega pisatelja, redovnika, ki je pisal knjige, ki jih je oblikovalo življenje. Pet smo jih izbrali iz njegove knjige z naslovom Vsako srce potrebuje dom, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Tadej Sadar

Zgodbe za otroke

VEČ ... |
31. dan šmarnic: Čudeži po Frančiškovo smrti

Ljudje so po Frančiškovi smrti romali na njegov grob, da bi v bližini svetnika molili in ga častili. Tako je še danes …

31. dan šmarnic: Čudeži po Frančiškovo smrti

Ljudje so po Frančiškovi smrti romali na njegov grob, da bi v bližini svetnika molili in ga častili. Tako je še danes …

Jure Sešek

otrocizgodbe za otrokepravljicešmarniceAco JerantBogati ubožec iz Assisija

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ... |
Informacije iz radijske kleti ter polke in valčki po izbor poslušalcev

V tokratni oddaji PRO ste najprej slišali nekaj informacij iz naše radijske kleti, potem pa je bil čas za glasbene želje iz zakladnice narodnozabavne glasbe. Z vami je kramljal Marjan Bunič.

Informacije iz radijske kleti ter polke in valčki po izbor poslušalcev

V tokratni oddaji PRO ste najprej slišali nekaj informacij iz naše radijske kleti, potem pa je bil čas za glasbene želje iz zakladnice narodnozabavne glasbe. Z vami je kramljal Marjan Bunič.

Franci Trstenjak Marjan Bunič

glasbapro

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ... |
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 15. 6.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 15. 6.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Sveta maša

VEČ ... |
Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 15. 6.

Maševal je p. Pavle Jakob, pel br. Benjamin Božič, orglala pa Anja Žižek.

Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 15. 6.

Maševal je p. Pavle Jakob, pel br. Benjamin Božič, orglala pa Anja Žižek.

Radio Ognjišče

duhovnostmasa

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Dan državnosti že praznovali v Clevelandu in Bethlehemu

Generalni konzulat Slovenije v Clevelandu je prejšnji teden gostil osrednjo slovesnost ob dnevu državnosti. Dogodek je bil posvečen 35. obletnici slovenske neodvisnosti in prijateljstvu z ZDA. Generalna konzulka Suzana Češarek je v nagovoru poudarila pomembno vlogo slovensko-ameriške skupnosti pri ohranjanju slovenske identitete in povezovanju z matično domovino. V kulturnem delu programa je sodeloval pevski zbor Fantje na vasi, violinistki Clevelandskega orkestra sta izvedli slovensko in ameriško himno. Omenjeni orkester bo namreč oktobra imel prvo gostovanje Sloveniji, nastopil bo v Ljubljani. Američani slovenskega rodu v Bethlehemu v zvezni državi Pensilvanija so dan državnosti obeležili s svečanim dvigom ameriške in slovenske zastave, župan Murske Sobote Damjan Anželj pa je ob tem Stephenu Antalicsu podelil plaketo častnega občana Murske Sobote. Med drugim zaradi pobude za pobratenje obeh mest.

Dan državnosti že praznovali v Clevelandu in Bethlehemu

Generalni konzulat Slovenije v Clevelandu je prejšnji teden gostil osrednjo slovesnost ob dnevu državnosti. Dogodek je bil posvečen 35. obletnici slovenske neodvisnosti in prijateljstvu z ZDA. Generalna konzulka Suzana Češarek je v nagovoru poudarila pomembno vlogo slovensko-ameriške skupnosti pri ohranjanju slovenske identitete in povezovanju z matično domovino. V kulturnem delu programa je sodeloval pevski zbor Fantje na vasi, violinistki Clevelandskega orkestra sta izvedli slovensko in ameriško himno. Omenjeni orkester bo namreč oktobra imel prvo gostovanje Sloveniji, nastopil bo v Ljubljani. Američani slovenskega rodu v Bethlehemu v zvezni državi Pensilvanija so dan državnosti obeležili s svečanim dvigom ameriške in slovenske zastave, župan Murske Sobote Damjan Anželj pa je ob tem Stephenu Antalicsu podelil plaketo častnega občana Murske Sobote. Med drugim zaradi pobude za pobratenje obeh mest.

Matjaž Merljak

družbarojaki