Skozi zgodovino so obuvala pridobila širok nabor oblik, vsaka med njimi je po svoje odsev okolja in razmerij med ljudmi. Razmerje med ljudmi in obuvali je raznovrstno in večplastno, saj je podaljšek odnosov. Vsak je del širše univerzalne zgodbe o sobivanju nog in obuval. Ob razstavi, ki je bila na ogled v Slovenskem etnografskem muzeju Bosi. Obuti. Sezuti. smo se pogovarjali z avtorico kustosinjo dr. Janjo Žagar.
Skozi zgodovino so obuvala pridobila širok nabor oblik, vsaka med njimi je po svoje odsev okolja in razmerij med ljudmi. Razmerje med ljudmi in obuvali je raznovrstno in večplastno, saj je podaljšek odnosov. Vsak je del širše univerzalne zgodbe o sobivanju nog in obuval. Ob razstavi, ki je bila na ogled v Slovenskem etnografskem muzeju Bosi. Obuti. Sezuti. smo se pogovarjali z avtorico kustosinjo dr. Janjo Žagar.
Zakladi naše dediščine
Marjan Petač se s strojenjem kož po starih postopkih, nekatere recepture so iz srednjega veka in celo iz časov Babilona, ukvarja od leta1985. Je tudi eden redkih, ki izdeluje pergament in galunsko belo usnje.
Zakladi naše dediščine
Marjan Petač se s strojenjem kož po starih postopkih, nekatere recepture so iz srednjega veka in celo iz časov Babilona, ukvarja od leta1985. Je tudi eden redkih, ki izdeluje pergament in galunsko belo usnje.
Zakladi naše dediščine
Konzorcij rokodelskih centrov Slovenije je v parku Brdo pri Kranju organiziral Slovenski rokodelski festival. Osrednji rokodelski dogodek, na katerem se predstavljajo vrhunski rokodelci in rokodelke iz vse Slovenije, ki se ukvarjajo z različnimi rokodelskimi panogami, in s katerim odpirajo prostor rokodelskih srečevanj. Pogovarjali smo se s Tatjano Čop, ki prihaja iz Društva rokodelcev – Rokodelskega centra Moravče.
Zakladi naše dediščine
Konzorcij rokodelskih centrov Slovenije je v parku Brdo pri Kranju organiziral Slovenski rokodelski festival. Osrednji rokodelski dogodek, na katerem se predstavljajo vrhunski rokodelci in rokodelke iz vse Slovenije, ki se ukvarjajo z različnimi rokodelskimi panogami, in s katerim odpirajo prostor rokodelskih srečevanj. Pogovarjali smo se s Tatjano Čop, ki prihaja iz Društva rokodelcev – Rokodelskega centra Moravče.
Zakladi naše dediščine
Daca Perne je predsednica kulturnega društva Tabor Podbrezje, kjer so izdali monografijo o duhovniku Janezu Riharju, v pogovoru je povabila tudi na postavitev znamenite slike Ivane Kobilce v naravi, ob sto letnici od njene smrti. Ob tem so spletli dolgo verigo iz cvetja, kot je prikazana na Ivanini znameniti sliki.
Zakladi naše dediščine
Daca Perne je predsednica kulturnega društva Tabor Podbrezje, kjer so izdali monografijo o duhovniku Janezu Riharju, v pogovoru je povabila tudi na postavitev znamenite slike Ivane Kobilce v naravi, ob sto letnici od njene smrti. Ob tem so spletli dolgo verigo iz cvetja, kot je prikazana na Ivanini znameniti sliki.
Zakladi naše dediščine
V šmarničnem času smo v pogovoru s sestro Otelijo, šolsko sestro sv. Frančiška Kristusa Kralja, govorili o majniških pobožnostih na Brezjah, pri Mariji Pomagaj.
Zakladi naše dediščine
V šmarničnem času smo v pogovoru s sestro Otelijo, šolsko sestro sv. Frančiška Kristusa Kralja, govorili o majniških pobožnostih na Brezjah, pri Mariji Pomagaj.
Zakladi naše dediščine
Ste že slišali za muzikal Ananas?, prikazuje zgodbe otrok in odraslih iz težkih časov, ko so v Trstu prodajali za drobiž in si s tem blažili težo pomanjkanja. V muzikalu je prikazanih več obrti in sploh nekdanji način življenja.
Zakladi naše dediščine
Ste že slišali za muzikal Ananas?, prikazuje zgodbe otrok in odraslih iz težkih časov, ko so v Trstu prodajali za drobiž in si s tem blažili težo pomanjkanja. V muzikalu je prikazanih več obrti in sploh nekdanji način življenja.
Zakladi naše dediščine
Med pobudniki za zaščito Telovske procesije župnije Bogojina, za njen vpis v register nesnovne kulturne dediščine, je bil dr. Andrej Lažeta, tamkajšnji župnik skupaj s širšo skupnostjo in več organizacijami. Opisal je sakralni pomen procesije.
Zakladi naše dediščine
Med pobudniki za zaščito Telovske procesije župnije Bogojina, za njen vpis v register nesnovne kulturne dediščine, je bil dr. Andrej Lažeta, tamkajšnji župnik skupaj s širšo skupnostjo in več organizacijami. Opisal je sakralni pomen procesije.
Zakladi naše dediščine
Telovske procesije so vpisane v register nesnovne kulturne dediščine, povezane so tudi s trajnostnim razvojem Moravskih toplic.
Zakladi naše dediščine
Telovske procesije so vpisane v register nesnovne kulturne dediščine, povezane so tudi s trajnostnim razvojem Moravskih toplic.
Zakladi naše dediščine
V kulturno bogato vasico Slap pri Vipavi smo pogledali in spoznali njene naravne ter kulturne znamenitosti. V bližini je tudi sedem slapov, ki so vasi dali ime. Znani so tudi po kulinariki in posebnostih ledenih jam, v katerih so nabirali led in ga prodajali.
Zakladi naše dediščine
V kulturno bogato vasico Slap pri Vipavi smo pogledali in spoznali njene naravne ter kulturne znamenitosti. V bližini je tudi sedem slapov, ki so vasi dali ime. Znani so tudi po kulinariki in posebnostih ledenih jam, v katerih so nabirali led in ga prodajali.
Zakladi naše dediščine
Naša domovina je v izročilu bogata in raznolika. Odkrivamo ga v kratkih, nekaj minutnih rubrikah "Zakladi naše dediščine". V strnjenih pogovorih predstavljamo mojstre domačih in umetnostnih obrti, govorimo s strokovnjaki posameznih etnoloških področjih. Včasih gostimo tudi pevce ali skupine, ki ohranjajo ljudsko pesem. Pogosto se udeležujemo dogodkov z etnološko vsebino, na katerih v prepletanju znanja in veščin iz preteklosti, odkrivamo sodobnejše prikaze slovenske dediščine.
Spoznanje več, predsodek manj
V oddaji sta zaslužni profesor dr. Janez Juhant, ki je tudi predsednik Združenja ob Lipi sprave in sociolog kulture, publicist, pedagog in glasbenik Blaž Podobnik razmišljala o 35 letih samostojne Slovenije, času osamosvajanja, domoljubju ter pomenu ohranjanja zgodovinskega spomina. Kako danes mladim približati vrednote osamosvojitve, odgovornost do domovine in pomen slovenske samostojne poti? Prav tako nismo mogli mimo aktualnih političnih zadev po oblikovanju nove vlade.
Globine
Nadaljujemo potovanje skozi Staro zavezo. Tokrat se bomo s škofom dr. Jurijem Bizjakom poglobili v vsebino in sporočilo četrte Mojzesove knjige, ki jo poznamo pod imenoma »Numeri« oziroma »V puščavi«. Zakaj je Bog naročil preštevanje ljudstva, kaj nam pove številka 600.000 moških, ki so odšli s Sinaja, a nihče od njih (razen dveh) ni vstopil v obljubljeno deželo? Tudi o veličastnem liku voditelja Mojzesa, oglednikih, bronasti kači in Aaronovem blagoslovu bo tekla beseda. Prisluhnite ob 20h in si oglejte oddajo tudi na YouTube kanalu Radia Ognjišče!
Svetovalnica
V času jutranje Svetovalnice smo gostili evropskega poslanca Mateja Tonina. Govorili smo o pozitivnih premikih na področju preganjanja kristjanov, pa o reviziji ciljev na področju prizadevanj za zmanjšanje izpustov CO2 ter o obrambni strategiji znotraj Evropske unije. Evropski poslanec je komentiral tudi strožjo migrantsko politiko in se odzval na varnostno situacijo v Perzijskem zalivu.
Pogovor o
Gostje oddaje Pogovor o so bili izr. prof. dr. Mojca Korošec iz Biotehniške fakultete, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije dr. Jože Podgoršek in dr. Matej Gregorič iz NIJZ, s katerimi smo pokomentirali Slovenske prehranske smernice 2025, ki jih je 25 maja letos objavila nekdanja vlada Roberta Goloba tik pred svojim odhodom.
Sol in luč
Živiš samo en dan. Danes! / Še je upanje! / Ni življenja brez svetlobe! To so le trije naslovi lahkotnih, a globokih duhovnih razmišljanj avtorja Phila Bosmansa, priljubljenega duhovnega pisatelja, redovnika, ki je pisal knjige, ki jih je oblikovalo življenje. Pet smo jih izbrali iz njegove knjige z naslovom Vsako srce potrebuje dom, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Zgodbe za otroke
Ljudje so po Frančiškovi smrti romali na njegov grob, da bi v bližini svetnika molili in ga častili. Tako je še danes …
Prijatelji Radia Ognjišče
V tokratni oddaji PRO ste najprej slišali nekaj informacij iz naše radijske kleti, potem pa je bil čas za glasbene želje iz zakladnice narodnozabavne glasbe. Z vami je kramljal Marjan Bunič.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Sveta maša
Maševal je p. Pavle Jakob, pel br. Benjamin Božič, orglala pa Anja Žižek.
Slovencem po svetu in domovini
Generalni konzulat Slovenije v Clevelandu je prejšnji teden gostil osrednjo slovesnost ob dnevu državnosti. Dogodek je bil posvečen 35. obletnici slovenske neodvisnosti in prijateljstvu z ZDA. Generalna konzulka Suzana Češarek je v nagovoru poudarila pomembno vlogo slovensko-ameriške skupnosti pri ohranjanju slovenske identitete in povezovanju z matično domovino. V kulturnem delu programa je sodeloval pevski zbor Fantje na vasi, violinistki Clevelandskega orkestra sta izvedli slovensko in ameriško himno. Omenjeni orkester bo namreč oktobra imel prvo gostovanje Sloveniji, nastopil bo v Ljubljani. Američani slovenskega rodu v Bethlehemu v zvezni državi Pensilvanija so dan državnosti obeležili s svečanim dvigom ameriške in slovenske zastave, župan Murske Sobote Damjan Anželj pa je ob tem Stephenu Antalicsu podelil plaketo častnega občana Murske Sobote. Med drugim zaradi pobude za pobratenje obeh mest.