Is podcast
Tokratna oddaja Vstani in hodi je bila posvečena varstveno-delovnim centrom, v katere so vključene osebe z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem in telesnem razvoju. Pomen teh centrov in vsakdan njihovih uporabnikov sta nam predstavili Mira Potokar, direktorica podjetja Želva in Jasna Kofol, pomočnica direktorice in vodja varstveno delovnega centra in bivalnih enot, ki sta med drugim povedali, kako zelo srčni so njihovi uporabniki in kako lepo je zato vsak dan priti v službo.
Tokratna oddaja Vstani in hodi je bila posvečena varstveno-delovnim centrom, v katere so vključene osebe z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem in telesnem razvoju. Pomen teh centrov in vsakdan njihovih uporabnikov sta nam predstavili Mira Potokar, direktorica podjetja Želva in Jasna Kofol, pomočnica direktorice in vodja varstveno delovnega centra in bivalnih enot, ki sta med drugim povedali, kako zelo srčni so njihovi uporabniki in kako lepo je zato vsak dan priti v službo.
Tokratna oddaja Vstani in hodi je bila posvečena varstveno-delovnim centrom, v katere so vključene osebe z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem in telesnem razvoju. Pomen teh centrov in vsakdan njihovih uporabnikov sta nam predstavili Mira Potokar, direktorica podjetja Želva in Jasna Kofol, pomočnica direktorice in vodja varstveno delovnega centra in bivalnih enot, ki sta med drugim povedali, kako zelo srčni so njihovi uporabniki in kako lepo je zato vsak dan priti v službo.
Možganska kap je bolezen, ki v trenutku, vendar doživljenjsko spremeni življenje bolnikom in svojcem in je vodilni vzrok invalidnosti po svetu in tudi v Sloveniji. Posledice so raznovrstne, odvisne od velikosti in mesta okvare možganov. Več o tem, kako možganska kap spremeni življenje, smo se pogovarjali z Milanom Čučkom, predsednikom Združenja bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo in Laro Slivnik, predsednico kluba CVB Ljubljana.
Možganska kap je bolezen, ki v trenutku, vendar doživljenjsko spremeni življenje bolnikom in svojcem in je vodilni vzrok invalidnosti po svetu in tudi v Sloveniji. Posledice so raznovrstne, odvisne od velikosti in mesta okvare možganov. Več o tem, kako možganska kap spremeni življenje, smo se pogovarjali z Milanom Čučkom, predsednikom Združenja bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo in Laro Slivnik, predsednico kluba CVB Ljubljana.
V avgustovski oddaji Vstani in hodi smo pozornost usmerili v literarno dejavnost invalidnih oseb in ob tem pobliže spoznali Magdo Kastelic Hočevar, ki se bori s Parkinsonovo boleznijo. Kljub vsem težavam in izzivom, ki jih bolezen prinaša, gospa Magda, sicer po poklicu učiteljica, še vedno živi zelo dejavno in ustvarjalno. V oddaji smo razkrili le delček njenih veselj; spoznali njeno literarno udejstvovanje in iz ene od njenih pesniških zbirk: Sonce in sence tudi slišali nekaj pesmi.
V avgustovski oddaji Vstani in hodi smo pozornost usmerili v literarno dejavnost invalidnih oseb in ob tem pobliže spoznali Magdo Kastelic Hočevar, ki se bori s Parkinsonovo boleznijo. Kljub vsem težavam in izzivom, ki jih bolezen prinaša, gospa Magda, sicer po poklicu učiteljica, še vedno živi zelo dejavno in ustvarjalno. V oddaji smo razkrili le delček njenih veselj; spoznali njeno literarno udejstvovanje in iz ene od njenih pesniških zbirk: Sonce in sence tudi slišali nekaj pesmi.
Tokratna oddaja je bila posvečena avtizmu. Avtizem je vseživljenjska razvojna motnja, ki prizadene možgane pri procesiranju informacij. Podatki kažejo, da se število otrok z avtizmom naglo viša. Naša gostja je bila Nina Kozarič, mama dečka z avtizmom, ki je z nami delila svojo zgodbo. Med drugim je predstavila tudi trzinsko izpostavo Združenja Bodi zdrav, v kateri bodo izvajali različne programe za otroke z avtizmom in njihove starše.
Tokratna oddaja je bila posvečena avtizmu. Avtizem je vseživljenjska razvojna motnja, ki prizadene možgane pri procesiranju informacij. Podatki kažejo, da se število otrok z avtizmom naglo viša. Naša gostja je bila Nina Kozarič, mama dečka z avtizmom, ki je z nami delila svojo zgodbo. Med drugim je predstavila tudi trzinsko izpostavo Združenja Bodi zdrav, v kateri bodo izvajali različne programe za otroke z avtizmom in njihove starše.
V majski oddaji Vstani in hodi je bila naša gostja Suzana Bohorč, vodja zaposlitvene in poklicne rehabilitacije v podjetju Želva in je spregovorila o možnostih zaposlovanja oseb z invalidnostjo. Spregovorila je o invalidskih podjetjih, pa tudi o predsodkih in strahovih delodajalcev pri zaposlovanju oseb z invalidnostjo. Z nami je delila tudi pričevanje, kako zelo lahko delo spremeni življenju osebi z invalidnostjo, saj ta poleg zaslužka prinaša tudi občutek lastne vrednosti, socialno mrežo in prinese celo smisel življenja.
V majski oddaji Vstani in hodi je bila naša gostja Suzana Bohorč, vodja zaposlitvene in poklicne rehabilitacije v podjetju Želva in je spregovorila o možnostih zaposlovanja oseb z invalidnostjo. Spregovorila je o invalidskih podjetjih, pa tudi o predsodkih in strahovih delodajalcev pri zaposlovanju oseb z invalidnostjo. Z nami je delila tudi pričevanje, kako zelo lahko delo spremeni življenju osebi z invalidnostjo, saj ta poleg zaslužka prinaša tudi občutek lastne vrednosti, socialno mrežo in prinese celo smisel življenja.
V Cankarjevem domu je še do 5. maja možen ogled fotografske razstave Nasmehi, ki odpirajo srca, ki predstavlja portrete oseb z motnjo v duševnem razvoju. Razstava je nastala v sodelovanju z Zavodom ZRIPS in fotografom Blažem S. Kobalom. V oddaji ste slišali pogovor z direktorico zavoda Marino Omahen in strokovno vodjo Polono Kotnjek, ki sta predstavili zakulisje nastanka razstave, pa tudi ostale dejavnosti, s katerimi se v zavodu ukvarjajo. Slišali pa ste tudi fotografov pogled.
V Cankarjevem domu je še do 5. maja možen ogled fotografske razstave Nasmehi, ki odpirajo srca, ki predstavlja portrete oseb z motnjo v duševnem razvoju. Razstava je nastala v sodelovanju z Zavodom ZRIPS in fotografom Blažem S. Kobalom. V oddaji ste slišali pogovor z direktorico zavoda Marino Omahen in strokovno vodjo Polono Kotnjek, ki sta predstavili zakulisje nastanka razstave, pa tudi ostale dejavnosti, s katerimi se v zavodu ukvarjajo. Slišali pa ste tudi fotografov pogled.
V marčevski oddaji smo predstavili delo osebnih asistentov, ki bolnikom in invalidom omogočajo samostojno življenje v njihovem domačem okolju. Naša gostja je bila osebna asistentka Barbara Zorman, ki je med drugim povedala, kaj jo je poklicalo k temu delu, kakšen je njen tipični delovni dan in opogumila tiste, ki oklevajo, da bi zaprosili za pomoč osebnega asistenta.
V marčevski oddaji smo predstavili delo osebnih asistentov, ki bolnikom in invalidom omogočajo samostojno življenje v njihovem domačem okolju. Naša gostja je bila osebna asistentka Barbara Zorman, ki je med drugim povedala, kaj jo je poklicalo k temu delu, kakšen je njen tipični delovni dan in opogumila tiste, ki oklevajo, da bi zaprosili za pomoč osebnega asistenta.
V tokratni oddaji smo spregovorili o duhovnosti otrok s posebnimi potrebami. Naša gosta sta bila s. Marija Irena Stele in br. Miha Sekolovnik, ki že drugo leto vodita verouk za otroke s posebnimi potrebami pri Sv. Duhu in doživljata, kako velik dar so ti otroci za celotno cerkveno občestvo.
V tokratni oddaji smo spregovorili o duhovnosti otrok s posebnimi potrebami. Naša gosta sta bila s. Marija Irena Stele in br. Miha Sekolovnik, ki že drugo leto vodita verouk za otroke s posebnimi potrebami pri Sv. Duhu in doživljata, kako velik dar so ti otroci za celotno cerkveno občestvo.
Vstani in hodi – oddaja za invalide in njihove prijatelje prinaša izkušnje ljudi z različnimi invalidnostmi (gibalna oviranost, gluhost in naglušnost, slepota in slabovidnost, … ) ter tistih, ki se z njimi srečujejo in zanje pripravljajo najrazličnejše aktivnosti. Navdihujoče in spodbudno!!
Oktober je, kot mesec prej za mlajše učeče, pomemben, skoraj praznični dan za začetnike študente. Akademsko leto poživi univerzitetna okolja, vnese v vrtiljak vsakdanjih poti dodatno mero živahnosti, ki oznani dokončen sklep poletnega. Vključeni v dejavno, aktivno družbo se tega hitro navzamemo in dobimo tudi mi nek dodaten impulz za delo. Ker drug na drugega vplivamo. Lažje se je zbrati, se zavzeto lotevati česarkoli, ob delavnosti, ki jo zaznavamo okrog sebe.
Začetek akademskega leta je dobra podpora za širšo učečo se družbo. V zadnjih dneh smo deležni množice spodbud, ne bom rekla primerov dobrih praks - čeprav tudi teh, ampak življenjskih, poklicno kariernih zgodb izstopajočih, pogumnih in navdihujočih ljudi. Naj omenim le eno od teh, zgodbo gospe, ki si v mlajših letih ni mogla privoščiti študija, pa si je zanj vzela čas takoj po upokojitvi. Pred svojim sedemdesetim letom je diplomirala na univerzi. V letih študija je bila zgledna učenka, vedno pripravljena za izpit, urejenih zapiskov in s tem zelo zaželena kolegica ostalim mlajšim študentom, ki so pri njej našli ne samo vedno urejene in izpopolnjene zapiske, ampak gotovo tudi posebno oporo, če so kdaj sami klonili ali izgubili motivacijo za študij.
Ob pogovoru z njo sem se tudi sama spraševala o njeni neomajnosti in prav gotovo zelo izstopajoči vztrajnosti. Da ne omenim nekega globljega zaupanja vase, ki ga izžareva, in v svoje sposobnosti, da zmore, čeprav veliko starejša od večine, opraviti zahtevno nalogo. Z dolgo in polno belo-sivo kito ter neko posebno milino, ki jo izžareva, gospa izstopa že sama po sebi, ko pa spoznamo še ozadje njene zavzetosti in odločnosti po uresničitvi sanj, pa nam postane razumljivo, zakaj tako. Lahko si predstavljamo, kako močno je doseženo vplivalo tudi na njeno pozitivno držo do sebe, in nenazadnje do številnih priložnosti, ki so nam dane tudi po zakonsko določeni meji pokoja.
Pogosto zadnje dni mislim nanjo. Ne na dobo pokoja, na gospo. Sprašujem se, ob njeni zgodbi, kakšno bi lahko bilo življenje slehernega med nami, tudi moje, če bi si več upali-upala? Skratka, če bi ji bila (bolj)podobna. Če nas ne bi zaustavljala, do določene mere tudi naučena, sila strahu pred izgubo varnosti? Mnogi vztrajajo zaradi tega. Niso zadovoljni, radi bi drugače, kaj drugega, veseli jih drugačno delo, skoraj so že pozabili na svoje mladostne sanje, kaj bi radi bili, ko odrastejo.
Ko odrastemo, pa naše poti pogosto drugače zavijejo in se prepletejo, in še preden se zavemo, nazaj ni več vrnitve. Lahko gremo pa z drugačno naravnanostjo naprej ali pa nekoliko zavijemo s poti. Toliko, da želenega občutka varnosti ne spustimo iz rok, se pa začnemo ozirati okrog sebe. Kaj vse še je, kar smo spregledali, dopustili, da je minilo? Kaj bi še radi izkusili, doživeli, česa novega bi se radi naučili, se izpopolnili, ali pa začeli na novo? Primarna vprašanja, ki jih pred nas postavlja tudi starost. Vsekakor ne bi smeli doseženih let enačiti z dokončnostjo, Bog ne daj z očitajočimi občutki zapravljenih priložnosti. Žal pa ravno to pogosto slišimo.
Projekt Andragoškega centra Slovenije »Lahko.si«, ki je zaživel, ali že dobro utečeni vsakoletni tradicionalni projekt osveščanja o vseživljenjskem učenju, sta le dva primera, ki odražata vse učečo se družbo, v kateri živimo in nas nagovarja k pridobivanju novih veščin, znanj, k vedoželjnosti, radovednosti, ne glede na starost ali status.
Ob mednarodnem dnevu starejših se, če nič drugega, lahko zazrem vase in hvaležno v svoja leta. Niso samoumevna. Niti eno. Bili so že velikokrat trenutki, ko se je zdelo, da jih bom nehala šteti. Da se je čaša napolnjena s časom zame iztekla. Ampak sem še tu in še polna radovednosti, tudi načrtov in upov. Na to se večkrat opomnim, ko me zajame brezvoljnost in kar nekakšna neprivlačna vdanost v usihanje storilnostne zagnanosti, da je in bo življenje polnejše ob novih in novih zanimanjih, tudi učenju, ob izstopanju iz utečenega ali pa, če bom vsaj del tistega, kar običajno zmorem, naredila drugače, in s tem morda celo bolje.
»Leta so samo številke« je naslov knjige, ki jo ob večerih te dni berem izmenično z romanom slovenske avtorice. Prva govori o spremembah, ki jih prinese življenje – o odnosih, ki se lahko podrejo, ljudje se razidejo, o izgubah vseh vrst, tudi telesne privlačnosti, ko telo opozarja po večji skrbnosti in podobno, no, druga knjiga pa je polna mladosti in študentske nepremagljivosti, ko je (še)vse mogoče, tudi sanje.
Marsikaj je mogoče, naj bo začetek študijskega leta tudi za ostale, za katere bi rekli, prestare za študij, spodbuda po učenju in širjenju znanj ter vedenja.
Naj ob Mednarodnem dnevu starejših omenim še - kot ženska, da pogrešam kolektivno podporo zrelosti, ki bi ji dopustila naraven izgled. Tako pa nas vse okrog opominja, da smo brez umetnih barv na sebi puste in pre/stare, morda bi kdo ob tem pripomnil, neurejene. Toda, to je že druga tema.
Leta, starost naj bodo samo številke, življenje za vse nas pa v novih priložnostih neomejeno,
si in vam želim.
Poslanske skupine koalicijskih strank Gibanje Svoboda, SD in Levica so pripravile novelo zakona o javnem redu in miru, katere namen naj bi bil prepoved poveličevanja nacizma in fašizma. Kritiki trdijo, da namerava vladna koalicija z omenjenimi spremembami napadati politične nasprotnike, ki bi jih označili kot fašiste in prepovedati vsakršne spomine na domobrance, sovražnike komunistov v drugi svetovni vojni pred 80 leti. Gosta sta bila sodelavec Študijskega centra za narodno spravo, dr. Renato Podbersič in pa predsednik Nove slovenske zaveze dr. Matija Ogrin.
S prihodom hladnejših dni izbiramo vse bolj zaprto obutev. Zato je pomembno posvetiti več pozornosti negi stopal. Vida Ozis, strokovnjakinja medicinske pedikure, je svetovala o vsakodnevni skrbi nog ter o izboru nogavic in obutve.
Ne zamerite mi, dragi poslušalci radia Ognjišče, da bom danes svoj komentar obarvala po frančiškansko, saj vsi frančiškanski redovi praznujemo veliki praznik našega svetega očeta Frančiška.
Pomembno je ozavestiti si na praznik svetega Frančiška, da smo del Cerkve, del Kristusovega telesa, in da rane, ki jih naša Cerkev nosi tudi danes, lahko postanejo vir obnove in novega življenja. Da bi bilo potem več veselja in več sreče tako v Cerkvi kot v svetu.
Komentar je pripravila s. Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja.
Dan po godu sv. Frančiška Asiškega smo gostili frančiškana p. dr. Christiana Gostečnika. Frančišek se je v želji slediti božjemu klicu ločil od svojega očeta in matere radikalno. O tem, kaj pomeni trganje popkovine v obdobju najstništva za starše in kaj za mlade, ki se želijo postaviti na lastne noge, smo govorili. Svoje vprašanje za našega gosta p. Christiana lahko za naslednjo oddajo pošljete na za.zivljenje@ognjisce.si
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Sobotna iskrica je tokrat del vsebine posvetila svetemu Frančišku, ki je godoval pred dnevi, ozrla se je na pomembne cerkve v svetu in zastavila nekaj nagradnih ugank.
Poročali smo o načrtovani selitvi ambulant v Ankaranu na eno lokacijo, prizadevanjih bovškega občinskega sveta za rešitev smučišča Kanin, vlaganjih v letališče Cerklje ob Krki, radijskem obisku orglasrske delavnice v Rogaški Slatini, prenovi Prešernove rojstne hiše in izgradnji obvoznice v Vrbi ter desetletnici Osnovne šole Bistra Buča v Radovici.