Marčevska oddaja Vstani in hodi je bila posvečena družinam z osebami z invalidnostjo. Iztok Suhadolnik, direktor Zveze Sonček - Zveze društev za cerebralno paralizo Slovenije je predstavil pomladni vikend za sorojence oziroma otroke, ki živijo v družinah z osebami z invalidnostjo. Poleg pomladnega vikenda pa je povabil tudi na poletne aktivnosti, ki jih pripravljajo na Zvezi Sonček.
Marčevska oddaja Vstani in hodi je bila posvečena družinam z osebami z invalidnostjo. Iztok Suhadolnik, direktor Zveze Sonček - Zveze društev za cerebralno paralizo Slovenije je predstavil pomladni vikend za sorojence oziroma otroke, ki živijo v družinah z osebami z invalidnostjo. Poleg pomladnega vikenda pa je povabil tudi na poletne aktivnosti, ki jih pripravljajo na Zvezi Sonček.
Vstani in hodi
V tokratni oddaji Vstani in hodi smo pozornost namenili dostopnemu turizmu; ta je namenjen ljudem s posebnimi potrebami, da so tako počitnice, izleti in ogledi znamenitosti prilagojeni posameznikovim željam in zmožnostim. Dostopni turizem zajema gibalno in senzorno ovirane, osebe z intelektualnimi in psihičnimi ovirami, osebe, ki potujejo z otroki v otroških vozičkih, starostnike ter tiste, ki potrebujejo prilagoditve zaradi drugih zdravstvenih razlogov. Z nami je bila Vesna Barbalić, vodja turizma v zavodu Premiki, ki je zavod za svetovanje, promocijo in razvoj dostopnega turizma.
Vstani in hodi
V tokratni oddaji Vstani in hodi smo pozornost namenili dostopnemu turizmu; ta je namenjen ljudem s posebnimi potrebami, da so tako počitnice, izleti in ogledi znamenitosti prilagojeni posameznikovim željam in zmožnostim. Dostopni turizem zajema gibalno in senzorno ovirane, osebe z intelektualnimi in psihičnimi ovirami, osebe, ki potujejo z otroki v otroških vozičkih, starostnike ter tiste, ki potrebujejo prilagoditve zaradi drugih zdravstvenih razlogov. Z nami je bila Vesna Barbalić, vodja turizma v zavodu Premiki, ki je zavod za svetovanje, promocijo in razvoj dostopnega turizma.
Vstani in hodi
V decembrski oddaji Vstani in hodi je bila z nami Skupnost Barka, ki želi svetu predstaviti darove, ki jih posedujejo osebe z motnjo v duševnem razvoju in skupaj delati v smeri bolj humane družbe. Skupnost Barka uporabnikom nudi domače in delovno okolje, kjer je njihova posebnost in drugačnost videna kot dar in ne kot breme. Z nami so bili direktorica Anja Šiler, vodja varstveno-delovnega centra Ana Črnič, koordinator prostovoljcev Blaž Benedik Ivanov in »Barkač« Stane Grandlič.
Vstani in hodi
V decembrski oddaji Vstani in hodi je bila z nami Skupnost Barka, ki želi svetu predstaviti darove, ki jih posedujejo osebe z motnjo v duševnem razvoju in skupaj delati v smeri bolj humane družbe. Skupnost Barka uporabnikom nudi domače in delovno okolje, kjer je njihova posebnost in drugačnost videna kot dar in ne kot breme. Z nami so bili direktorica Anja Šiler, vodja varstveno-delovnega centra Ana Črnič, koordinator prostovoljcev Blaž Benedik Ivanov in »Barkač« Stane Grandlič.
Vstani in hodi
V novembrski oddaji Vstani in hodi smo gostili Bojano Čebulj. Pred 16 leti se ji je po diagnozi benignega tumorja, meningeoma in operaciji, ki je sledila, življenje čez noč povsem spremenilo. Iz dinamičnega vsakdana, prepletenega z delom, potovanji, športom, glasbo in plesom, je zaradi zapletov po operaciji postala povsem nemočna. Začetno stanje se je sicer delno popravilo, še danes pa po številnih terapijah ostaja prizadeta leva stran obraza ter desna stran telesa. A zaradi močne volje in neupogljivega poguma danes priča o tem, kako je življenje kljub omejitvam lahko ustvarjalno. Tako je pred kratkim pri založbi Didakta izdala knjigo z naslovom Plesala je z mano, v kateri popisuje svoje življenje.
Vstani in hodi
V novembrski oddaji Vstani in hodi smo gostili Bojano Čebulj. Pred 16 leti se ji je po diagnozi benignega tumorja, meningeoma in operaciji, ki je sledila, življenje čez noč povsem spremenilo. Iz dinamičnega vsakdana, prepletenega z delom, potovanji, športom, glasbo in plesom, je zaradi zapletov po operaciji postala povsem nemočna. Začetno stanje se je sicer delno popravilo, še danes pa po številnih terapijah ostaja prizadeta leva stran obraza ter desna stran telesa. A zaradi močne volje in neupogljivega poguma danes priča o tem, kako je življenje kljub omejitvam lahko ustvarjalno. Tako je pred kratkim pri založbi Didakta izdala knjigo z naslovom Plesala je z mano, v kateri popisuje svoje življenje.
Vstani in hodi
V oktobrski oddaji Vstani in hodi ste slišali pogovor s psihologinjo Meto Hunjet o psiholoških izzivih družin z otrokom s posebnimi potrebami. Predstavila je nekatere izzive, pa tudi možnosti pomoči in načine opolnomočenja. Posebna pozornost je bila namenjena programu Sorojenci, v okviru Zveze Sožitje, pri katerem sodeluje.
Vstani in hodi
V oktobrski oddaji Vstani in hodi ste slišali pogovor s psihologinjo Meto Hunjet o psiholoških izzivih družin z otrokom s posebnimi potrebami. Predstavila je nekatere izzive, pa tudi možnosti pomoči in načine opolnomočenja. Posebna pozornost je bila namenjena programu Sorojenci, v okviru Zveze Sožitje, pri katerem sodeluje.
Vstani in hodi
V septembrski oddaji Vstani in hodi, smo predstavili program Sorojenci, ki ga vsako leto organizira Zveza Sožitje. Namenjen je otrokom in mladostnikom, ki imajo brate in sestre z motnjami v duševnem razvoju. Naši gostji sta bili Darja Gorjup Poženel in njena hči Leila Ema.
Vstani in hodi
V septembrski oddaji Vstani in hodi, smo predstavili program Sorojenci, ki ga vsako leto organizira Zveza Sožitje. Namenjen je otrokom in mladostnikom, ki imajo brate in sestre z motnjami v duševnem razvoju. Naši gostji sta bili Darja Gorjup Poženel in njena hči Leila Ema.
Vstani in hodi
V avgustovski oddaji Vstani in hodi je bila z nami Ester Srdarev, ki je del letošnjega poletja preživela z invalidi na letovanju v italijanskem obmorskem letovišču Lignano v okviru skupine Gradimo prijateljstvo. Z nami je delila podrobnosti njihovega vsakdana, pa tudi kako ostaja povezana z udeleženci letovanja tudi po koncu počitnic.
Vstani in hodi
V avgustovski oddaji Vstani in hodi je bila z nami Ester Srdarev, ki je del letošnjega poletja preživela z invalidi na letovanju v italijanskem obmorskem letovišču Lignano v okviru skupine Gradimo prijateljstvo. Z nami je delila podrobnosti njihovega vsakdana, pa tudi kako ostaja povezana z udeleženci letovanja tudi po koncu počitnic.
Vstani in hodi
V julijski oddaji Vstani in hodi je bil naš gost urednik revije Prijatelj Viljem Kaučič, ki je spregovoril o izletih za invalide. Že kar nekaj let namreč v reviji Prijatelj obstaja rubrika Janeza Medveška, ki vabi in spodbuja k izletom gibalno ovirane. Predstavljena bo tudi spletna stran (https://izlet-na-vozicku.si/), kjer so izleti opisani. Naš gost je med drugim spregovoril tudi o Slomškovi romarski poti in starodavni Jakobovo romarski poti Camino v Santiago de Compostela.
Vstani in hodi
V julijski oddaji Vstani in hodi je bil naš gost urednik revije Prijatelj Viljem Kaučič, ki je spregovoril o izletih za invalide. Že kar nekaj let namreč v reviji Prijatelj obstaja rubrika Janeza Medveška, ki vabi in spodbuja k izletom gibalno ovirane. Predstavljena bo tudi spletna stran (https://izlet-na-vozicku.si/), kjer so izleti opisani. Naš gost je med drugim spregovoril tudi o Slomškovi romarski poti in starodavni Jakobovo romarski poti Camino v Santiago de Compostela.
Vstani in hodi
V tokratni oddaji Vstani in hodi sta bila naša gosta Katjuša Kovačič in Nikola Orešković, ki sta z nami delila znanje in izkušnje o pomenu gibanja. Pri svojem delu sta izrazito inkluzivno naravnana in posebnost, kot je npr. gibalna oviranost, zanju ni ovira - tako pod svoje okrilje, na vadbo sprejmeta tudi invalide.
Vstani in hodi
V tokratni oddaji Vstani in hodi sta bila naša gosta Katjuša Kovačič in Nikola Orešković, ki sta z nami delila znanje in izkušnje o pomenu gibanja. Pri svojem delu sta izrazito inkluzivno naravnana in posebnost, kot je npr. gibalna oviranost, zanju ni ovira - tako pod svoje okrilje, na vadbo sprejmeta tudi invalide.
Vstani in hodi
Vstani in hodi – oddaja za invalide in njihove prijatelje prinaša izkušnje ljudi z različnimi invalidnostmi (gibalna oviranost, gluhost in naglušnost, slepota in slabovidnost, … ) ter tistih, ki se z njimi srečujejo in zanje pripravljajo najrazličnejše aktivnosti. Navdihujoče in spodbudno!!
Svetovalnica
Govorili smo o zimski vožnji, ustrezni opremljenosti vozil in akumulatorjih, ki so bili v prvih desetih dneh letošnjega leta med glavnimi krivci za klice na pomoč. Kaj bolj škodi akumulatorju – poletne visoke temperature ali zimski mraz? Ali lahko preprečimo težave in kakšni so znaki, da je akumulator na koncu življenjske dobe? Z nami je bil direktor mobilnostnih storitev pri AMZS Iztok Podobnik.
Slovencem po svetu in domovini
Herta Maurer-Lausegger je za življenjsko delo na področju etnologije, jezikoslovja ter dokumentacije slovenskih narečij na avstrijskem Koroškem včeraj prejela 47. Tischlerjevo nagrado, ki jo podeljujeta Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev. Predsednik slednjega Zdravko Inzko pravi, da nagrajenka odkriva skrite zaklade in omogoča, da nekatere stvari, kot ziljsko narečje, ne odidejo v pozabo. Vse življenje si je prizadevala za ohranjanje kulturne dediščine na Koroškem, v zadnjem času še posebej na Zili. Janko Krištof, predsednik Krščanske kulture zveze, pa je dejal, da je nagrado prejela, ker je našla izgubljene stike in veliko reči otela pozabe. Herti Maurer-Lausegger, ki je prejela že Kugyjevo nagrado, plaketo Nika Kureta, slavistično in koroško deželno nagrado, Tischlerejeva nagrada pomeni zelo veliko in jo namenja vsem, ki so z njo sodelovali in jo v kakršnikoli obliki podprli. Sinoči so v Mohorjevi hiši v Celovcu podelili tudi nagrade govorniškega natečaja za mlade. Prvo mesto je osvojila Mojca Prosen, ki obiskuje Višjo šolo za gospodarske poklice v Št. Petru.
Komentar tedna
Pred uveljavitvijo novega Družinskega zakonika leta 2019 smo mnogi v naši družbi močno nasprotovali takšnemu pojmovanju zakona in družine, kot je sedaj uzakonjen. Pri tem smo se sklicevali tudi na t. i. tradicionalno družino. Izhajali smo iz prepričanja, da je lahko zakon samo skupnost moškega in ženske. Zvezi dveh oseb istega spola naj država sicer zagotovi pravno varnost, ne pa tudi nenaravne pravice do posvojitve otrok in heterologne oploditve. Tradicijo ruši tudi izenačitev zunajzakonske skupnosti z zakonsko skupnostjo moškega in ženske, ki se poročita pred matičarjem ali v Cerkvi. Po naravi stvari je takšna izenačitev nedopustna. Kako sprevrženo je, da je cerkvena poroka v naši državi brez pravne vrednosti, čeprav je sklenjena po temeljiti pripravi, in po pravno zelo dodelanem postopku, ki se je oblikoval skozi stoletja.
Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.
Moja zgodba
Prisluhnete lahko tretji oddaji s prispevki iz simpozija z naslovom Temna in težka dediščina komunistične revolucije na Slovenskem, ki sta ga skupaj pripravila Slovenska matica in Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani v sklopu Leta dediščine. Simpozij je potekal 10. septembra 2025 (lani). Dr. Željko Oset je pripravil prispevek o Jožetu Košarju, piscu karakteristik, prof. dr. Mitja Ferenc pa razmišljanje na temo Pokop za vse naše mrtve.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 27. januar 2026 ob 05-ih
Spoznanje več, predsodek manj
Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil pisatelj in duhovnik mag. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o obisku naših škofov pri papežu, ki je med drugim 9. januarja kritiziral akcijo za dostopnost splava. V Davosu so mogočniki naznanili nov politični realizem, bližajo pa se volitve in vprašali smo se kako naj se vede kristjan v dnevih podivjane politične propagande?
Pevci zapojte, godci zagodte
Ljudske pevce Kulturno prosvetno društvo Stane Petrovič Hajdina odlikuje triglasno fantovsko petje ter vsebinsko raznolik pesemski repertoar. Pevci koledujejo za novo leto in svete tri kralje. V domačem kraju pa vsako leto v začetku januarja pripravijo tudi srečanje pevcev in godcev. Odlomke s tega dogodka prinaša oddaja o ljudski glasbi.
Za sožitje
V oddaji smo izpostavili Trstenjakovo leto. Obeležujemo ga v letu 2026, ob 120-letnici rojstva in 30-letnici smrti enega najvplivnejših slovenskih psihologov, antropologov, duhovnikov, mislecev in humanistov dvajsetega stoletja. V večernem pogovoru smo osvetlili tudi nekaj njegovih najvidnejših premislekov.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Slovencem po svetu in domovini
Herta Maurer-Lausegger je za življenjsko delo na področju etnologije, jezikoslovja ter dokumentacije slovenskih narečij na avstrijskem Koroškem včeraj prejela 47. Tischlerjevo nagrado, ki jo podeljujeta Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev. Predsednik slednjega Zdravko Inzko pravi, da nagrajenka odkriva skrite zaklade in omogoča, da nekatere stvari, kot ziljsko narečje, ne odidejo v pozabo. Vse življenje si je prizadevala za ohranjanje kulturne dediščine na Koroškem, v zadnjem času še posebej na Zili. Janko Krištof, predsednik Krščanske kulture zveze, pa je dejal, da je nagrado prejela, ker je našla izgubljene stike in veliko reči otela pozabe. Herti Maurer-Lausegger, ki je prejela že Kugyjevo nagrado, plaketo Nika Kureta, slavistično in koroško deželno nagrado, Tischlerejeva nagrada pomeni zelo veliko in jo namenja vsem, ki so z njo sodelovali in jo v kakršnikoli obliki podprli. Sinoči so v Mohorjevi hiši v Celovcu podelili tudi nagrade govorniškega natečaja za mlade. Prvo mesto je osvojila Mojca Prosen, ki obiskuje Višjo šolo za gospodarske poklice v Št. Petru.