V tokratni oddaji smo poskusili bolje spoznati življenje gluhih in naglušnih. Naš gost je bil Matjaž Juhart, ki bodi strokovno službo Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije. Predstavil je prizadevanja Zveze in svoje želje za prihodnost strnil v treh točkah: razvoj znakovnega jezika, dostopnost gluhim in naglušnim ter skrb za osebe z okvaro sluha, ki v zadnjem času številčno zelo naraščajo.
V tokratni oddaji smo poskusili bolje spoznati življenje gluhih in naglušnih. Naš gost je bil Matjaž Juhart, ki bodi strokovno službo Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije. Predstavil je prizadevanja Zveze in svoje želje za prihodnost strnil v treh točkah: razvoj znakovnega jezika, dostopnost gluhim in naglušnim ter skrb za osebe z okvaro sluha, ki v zadnjem času številčno zelo naraščajo.
Vstani in hodi
V novembrski oddaji Vstani in hodi smo gostili Bojano Čebulj. Pred 16 leti se ji je po diagnozi benignega tumorja, meningeoma in operaciji, ki je sledila, življenje čez noč povsem spremenilo. Iz dinamičnega vsakdana, prepletenega z delom, potovanji, športom, glasbo in plesom, je zaradi zapletov po operaciji postala povsem nemočna. Začetno stanje se je sicer delno popravilo, še danes pa po številnih terapijah ostaja prizadeta leva stran obraza ter desna stran telesa. A zaradi močne volje in neupogljivega poguma danes priča o tem, kako je življenje kljub omejitvam lahko ustvarjalno. Tako je pred kratkim pri založbi Didakta izdala knjigo z naslovom Plesala je z mano, v kateri popisuje svoje življenje.
Vstani in hodi
V novembrski oddaji Vstani in hodi smo gostili Bojano Čebulj. Pred 16 leti se ji je po diagnozi benignega tumorja, meningeoma in operaciji, ki je sledila, življenje čez noč povsem spremenilo. Iz dinamičnega vsakdana, prepletenega z delom, potovanji, športom, glasbo in plesom, je zaradi zapletov po operaciji postala povsem nemočna. Začetno stanje se je sicer delno popravilo, še danes pa po številnih terapijah ostaja prizadeta leva stran obraza ter desna stran telesa. A zaradi močne volje in neupogljivega poguma danes priča o tem, kako je življenje kljub omejitvam lahko ustvarjalno. Tako je pred kratkim pri založbi Didakta izdala knjigo z naslovom Plesala je z mano, v kateri popisuje svoje življenje.
Vstani in hodi
V oktobrski oddaji Vstani in hodi ste slišali pogovor s psihologinjo Meto Hunjet o psiholoških izzivih družin z otrokom s posebnimi potrebami. Predstavila je nekatere izzive, pa tudi možnosti pomoči in načine opolnomočenja. Posebna pozornost je bila namenjena programu Sorojenci, v okviru Zveze Sožitje, pri katerem sodeluje.
Vstani in hodi
V oktobrski oddaji Vstani in hodi ste slišali pogovor s psihologinjo Meto Hunjet o psiholoških izzivih družin z otrokom s posebnimi potrebami. Predstavila je nekatere izzive, pa tudi možnosti pomoči in načine opolnomočenja. Posebna pozornost je bila namenjena programu Sorojenci, v okviru Zveze Sožitje, pri katerem sodeluje.
Vstani in hodi
V septembrski oddaji Vstani in hodi, smo predstavili program Sorojenci, ki ga vsako leto organizira Zveza Sožitje. Namenjen je otrokom in mladostnikom, ki imajo brate in sestre z motnjami v duševnem razvoju. Naši gostji sta bili Darja Gorjup Poženel in njena hči Leila Ema.
Vstani in hodi
V septembrski oddaji Vstani in hodi, smo predstavili program Sorojenci, ki ga vsako leto organizira Zveza Sožitje. Namenjen je otrokom in mladostnikom, ki imajo brate in sestre z motnjami v duševnem razvoju. Naši gostji sta bili Darja Gorjup Poženel in njena hči Leila Ema.
Vstani in hodi
V avgustovski oddaji Vstani in hodi je bila z nami Ester Srdarev, ki je del letošnjega poletja preživela z invalidi na letovanju v italijanskem obmorskem letovišču Lignano v okviru skupine Gradimo prijateljstvo. Z nami je delila podrobnosti njihovega vsakdana, pa tudi kako ostaja povezana z udeleženci letovanja tudi po koncu počitnic.
Vstani in hodi
V avgustovski oddaji Vstani in hodi je bila z nami Ester Srdarev, ki je del letošnjega poletja preživela z invalidi na letovanju v italijanskem obmorskem letovišču Lignano v okviru skupine Gradimo prijateljstvo. Z nami je delila podrobnosti njihovega vsakdana, pa tudi kako ostaja povezana z udeleženci letovanja tudi po koncu počitnic.
Vstani in hodi
V julijski oddaji Vstani in hodi je bil naš gost urednik revije Prijatelj Viljem Kaučič, ki je spregovoril o izletih za invalide. Že kar nekaj let namreč v reviji Prijatelj obstaja rubrika Janeza Medveška, ki vabi in spodbuja k izletom gibalno ovirane. Predstavljena bo tudi spletna stran (https://izlet-na-vozicku.si/), kjer so izleti opisani. Naš gost je med drugim spregovoril tudi o Slomškovi romarski poti in starodavni Jakobovo romarski poti Camino v Santiago de Compostela.
Vstani in hodi
V julijski oddaji Vstani in hodi je bil naš gost urednik revije Prijatelj Viljem Kaučič, ki je spregovoril o izletih za invalide. Že kar nekaj let namreč v reviji Prijatelj obstaja rubrika Janeza Medveška, ki vabi in spodbuja k izletom gibalno ovirane. Predstavljena bo tudi spletna stran (https://izlet-na-vozicku.si/), kjer so izleti opisani. Naš gost je med drugim spregovoril tudi o Slomškovi romarski poti in starodavni Jakobovo romarski poti Camino v Santiago de Compostela.
Vstani in hodi
V tokratni oddaji Vstani in hodi sta bila naša gosta Katjuša Kovačič in Nikola Orešković, ki sta z nami delila znanje in izkušnje o pomenu gibanja. Pri svojem delu sta izrazito inkluzivno naravnana in posebnost, kot je npr. gibalna oviranost, zanju ni ovira - tako pod svoje okrilje, na vadbo sprejmeta tudi invalide.
Vstani in hodi
V tokratni oddaji Vstani in hodi sta bila naša gosta Katjuša Kovačič in Nikola Orešković, ki sta z nami delila znanje in izkušnje o pomenu gibanja. Pri svojem delu sta izrazito inkluzivno naravnana in posebnost, kot je npr. gibalna oviranost, zanju ni ovira - tako pod svoje okrilje, na vadbo sprejmeta tudi invalide.
Vstani in hodi
V nedeljskem večeru smo v oddaji Vstani in hodi predstavili Zavod ODTIZ, ki si želi ustvariti stičišče priložnosti za aktivno oblikovanje življenja posameznika z invalidnostjo, posebej mladih. Naša gostja je bila ena od ustanoviteljic zavoda Mija Pungeršič.
Vstani in hodi
V nedeljskem večeru smo v oddaji Vstani in hodi predstavili Zavod ODTIZ, ki si želi ustvariti stičišče priložnosti za aktivno oblikovanje življenja posameznika z invalidnostjo, posebej mladih. Naša gostja je bila ena od ustanoviteljic zavoda Mija Pungeršič.
Vstani in hodi
Dostopnost za osebe z gibalnimi in drugimi senzornimi omejitvami je še vedno velik izziv, zlasti na področju starejših stavb. Lažji dostop lahko omogočimo z uporabo prenosnih klančin, prilagodljivih dvigal in drugih mobilnih pripomočkov. O tem, kakšno je stanje v Sloveniji in kateri so primeri dobre prakse, nam je v pogovoru zaupal Janez Antolinc, ki deluje v zavodu Brez ovir in podjetju Taktil pro.
Vstani in hodi
Dostopnost za osebe z gibalnimi in drugimi senzornimi omejitvami je še vedno velik izziv, zlasti na področju starejših stavb. Lažji dostop lahko omogočimo z uporabo prenosnih klančin, prilagodljivih dvigal in drugih mobilnih pripomočkov. O tem, kakšno je stanje v Sloveniji in kateri so primeri dobre prakse, nam je v pogovoru zaupal Janez Antolinc, ki deluje v zavodu Brez ovir in podjetju Taktil pro.

Slovencem po svetu in domovini
Zamejska športna koordinacija (Zaško) je preko regijskih pisarn Olimpijskega komiteja Slovenije v Celovcu, Trstu, Monoštru in Zagrebu odprla možnosti razvoja in pridobivanje mladih v zamejske skupnosti, kjer je bilo teh dejavnosti v preteklosti zelo malo. »Šport je edinstveno sredstvo, da se ohranja jezik in identiteta. Ko mladim nekaj vcepiš v srce in če je to v slovenskem jeziku, to nese naprej v zrela leta,« je prepričan Ivan Peterlin, predsednik Zveze slovenskih športnih društev v Italiji. »Kar se je zgodilo v zadnjem času, je preseglo naša pričakovanja. Prej smo sodelovali na posameznih projektih, zdaj so postavljeni novi temelji, imamo strnjene moči. Regijski centri so izjemno pomembni za zavest skupnosti,« je o projektu Zamejske športne koordinacije povedal predsednik Slovenske športne zveze v Celovcu Marijan Velik. Delovanje koordinacije so pozitivno ocenili tudi predstavniki iz Hrvaške in Madžarske, saj omogoča, da se mladi, kjer ni dvojezičnega šolstva, aktivno vključijo v delovanje slovenske manjšine, kjer so trenutno v kulturnih društvih v večini zbrani starejši.
Globine
Zadnja letošnja oddaja prinaša zaključek cikla Dialog z ateizmom. V desetih srečanjih sta se pred mikrofoni in kamerami srečevala jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rigač ter razpravljala o veri, smislu, trpljenju, prihodnosti in sodobni družbi. Naša želja je bila odpreti prostor za iskren in spoštljiv pogovor med teisti in ateisti. Zadnja oddaja povzema ključna spoznanja, ki jih je prinesel dialog, besedo pa je imelo tudi občinstvo, ki se je zbralo ob snemanju oddaje. Oddajo si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.
Spoznanje več, predsodek manj
Katere pomembne odločitve bi morali sprejeti, da sploh lahko govorimo prihodnosti? Na to je odgovarjal v tokratni oddaji prof. Petrič. Še prej se je ustavil pri odločitvi za samostojno Slovenijo 23. decembra 1990. Prepričan je, da tudi danes večina podpira samostojno državo, ki pa jo lahko izgubimo. Nujno je urediti našo preteklost, ki nas razdvajajo; predvsem pa pokopati mrtve. Vrednote, se morda spreminjajo a temeljni principi, ki urejajo medčloveške odnose ostajajo. Spregovoril je tudi o tretji veji oblasti, ki je daleč od tega, da bi bila všečna politiki, o izbiri kompetentnih ljudi na volitvah in mestu Slovenije v širšem prostoru.
Komentar tedna
V mogočnih dveh knjigah o temnih in svetli strani Dela, ki ju je prejšnji mesec poslal na svetlo Igor Omerza, je tam proti koncu fotografija nasmejane ženske, ki ima za hrbtom napis: Nisu sve kurve iste. In ta ženska sem jaz, Alenka Puhar, v polovico mlajši izdaji. Le kaj mi je bilo?! Izjava, da vse kurbe niso enake, seveda pomeni, da so nekatere malo boljše, oziroma malo manj pokvarjene… Sem bila tako pijana, da sem padla pod mizo?! In to celo v službi?!
Ne, to o Puharci pod mizo mi ni prišlo na misel zaradi možnosti, da bi se tako sramotno napila. Povezano je s starim pregovorom, da se lastna hvala pod mizo vala. In takšne hvale, toliko pozitivnih besed, kot se jih najde v tistem koncu knjige, ki je posvečen svetli strani Dela in meni osebno, zlepa nisem deležna. Že res, začne se s hudo negativno oznako, ki pravi …
Komentar je pripravila prevajalka in publicistka, Alenka Puhar.
Kmetijska oddaja
V četrtek v Bruslu pričakujejo več kot 10.000 kmetov iz vse EU. Nova administrativna bremena, napovedano hudo zmanjševanje sredstev za Skupno kmetijsko politiko, trgovinske vojne ter za kmetijstvo škodljivi sporazumi so le glavni razlogi...
Zgodbe za otroke
Božična drevesa dajejo našim domovom prav poseben čar. Le kdo ima doma majhno drevesce? Naj zgodba o mali jelki zasveti tudi v vaših domovih!
Adventna spodbuda
Zgodbo upanja iz misijonov bi lahko podnaslovili: kjer je volja, tam je pot. Lepa zgodba se je odvila v življenju mladega Rafaela, zapisala jo je s. Bogdana Kavčič, misijonarka v Burundiju.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba smo predstavili zadnji dve knjigi o najpomembnejšem časopisu v času komunističnega režima: »Temna in svetla stran Dela«. Njun avtor je publicist mag. Igor Omerza. Sedanja Temna stran Dela je nadaljevanje prve knjige o novinarjih Dela, ki so bili sodelavci tajne politične policije UDBe. Prav tako pa v svojem delu omenja tudi novinarje, ki niso podlegli pritisku tajne službe. Gre torej za trilogijo o Delu in Udbi v skupnem obsegu 1.266 strani. Omerza jo je pripravljal skoraj 20 let iz ostankov ohranjenega udbovskega gradiva.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Pojdite in učite
Misijonar Janez Krmelj nam je zaupal zgodbo, ki ste jo sicer lahko že slišali v Adventnem koledarju, a o čudežu poslušati prav iz ust misijonarja, je res nekaj posebnega. Prisluhnite rubriki Pojdite in učite.
Z ljudmi na poti
Gostili smo Anno Bogacz Udovč, Poljakinjo, ki jo je v Slovenijo pripeljala študijska izmenjava. To jo je naprej podaljšala, nato pa še enkrat prišla na študij v našo državo, kjer je spoznala moža in si ustvarila družino. V oddaji je spregovorila o življenju in delu v Sloveniji in razlikah, ki jih opaža v primerjavi s Poljsko.