Otto Neubauer o evangelizaciji
Pogovarjali smo se z Ottom Neubauerjem, ki je več let vodil Mednarodno akademijo za evangelizacijo na Dunaju. Slovenijo je obiskal v začetku marca in predstavil svoje poglede na evangelizacijo.

Marta Jerebič

duhovnost cerkev evangelizacija

3. 5. 2020
Otto Neubauer o evangelizaciji
Pogovarjali smo se z Ottom Neubauerjem, ki je več let vodil Mednarodno akademijo za evangelizacijo na Dunaju. Slovenijo je obiskal v začetku marca in predstavil svoje poglede na evangelizacijo.

Marta Jerebič

VEČ ...|3. 5. 2020
Otto Neubauer o evangelizaciji
Pogovarjali smo se z Ottom Neubauerjem, ki je več let vodil Mednarodno akademijo za evangelizacijo na Dunaju. Slovenijo je obiskal v začetku marca in predstavil svoje poglede na evangelizacijo.

Marta Jerebič

duhovnostcerkevevangelizacija

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|1. 6. 2025
Zakaj mnogi odhajajo v Paray le Monial?

Slišali smo kaj je papež spregovoril pred nedeljsko opoldansko molitvijo, kako nas je spodbudil pri svoji drugi katehezi in kaj je sporočil vernikom svoje, rimske, škofije. Naš gost pa je bil Marcel Kené, ki je predstavil svojo izkušnjo bivanja v Paray le Monialu s skupnostjo Emanuel. Letos se namreč spominjamo 350. obletnice videnj francoske redovnice Marjete Marije Alacoque.

Zakaj mnogi odhajajo v Paray le Monial?

Slišali smo kaj je papež spregovoril pred nedeljsko opoldansko molitvijo, kako nas je spodbudil pri svoji drugi katehezi in kaj je sporočil vernikom svoje, rimske, škofije. Naš gost pa je bil Marcel Kené, ki je predstavil svojo izkušnjo bivanja v Paray le Monialu s skupnostjo Emanuel. Letos se namreč spominjamo 350. obletnice videnj francoske redovnice Marjete Marije Alacoque.

cerkev info duhovnost

Iz življenja vesoljne Cerkve

Zakaj mnogi odhajajo v Paray le Monial?

Slišali smo kaj je papež spregovoril pred nedeljsko opoldansko molitvijo, kako nas je spodbudil pri svoji drugi katehezi in kaj je sporočil vernikom svoje, rimske, škofije. Naš gost pa je bil Marcel Kené, ki je predstavil svojo izkušnjo bivanja v Paray le Monialu s skupnostjo Emanuel. Letos se namreč spominjamo 350. obletnice videnj francoske redovnice Marjete Marije Alacoque.

VEČ ...|1. 6. 2025
Zakaj mnogi odhajajo v Paray le Monial?

Slišali smo kaj je papež spregovoril pred nedeljsko opoldansko molitvijo, kako nas je spodbudil pri svoji drugi katehezi in kaj je sporočil vernikom svoje, rimske, škofije. Naš gost pa je bil Marcel Kené, ki je predstavil svojo izkušnjo bivanja v Paray le Monialu s skupnostjo Emanuel. Letos se namreč spominjamo 350. obletnice videnj francoske redovnice Marjete Marije Alacoque.

Marjana Debevec

cerkev info duhovnost

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|25. 5. 2025
Umestitvena maša Leona XIV.

V oddaji ste slišali poročilo z umestitvene maše, s katero je papež Leon XIV. uradno začel svoj pontifikat. Zbrali pa smo tudi nekaj drugih novic, med njimi ste izvedeli, kaj je o Robertu Francisu Prevostu povedal njegov trener v fitnesu, ki ga je obiskoval, ko je bil prefekt Dikasterija za škofe. 

Umestitvena maša Leona XIV.

V oddaji ste slišali poročilo z umestitvene maše, s katero je papež Leon XIV. uradno začel svoj pontifikat. Zbrali pa smo tudi nekaj drugih novic, med njimi ste izvedeli, kaj je o Robertu Francisu Prevostu povedal njegov trener v fitnesu, ki ga je obiskoval, ko je bil prefekt Dikasterija za škofe. 

cerkev info duhovnost papež pogovor

Iz življenja vesoljne Cerkve

Umestitvena maša Leona XIV.

V oddaji ste slišali poročilo z umestitvene maše, s katero je papež Leon XIV. uradno začel svoj pontifikat. Zbrali pa smo tudi nekaj drugih novic, med njimi ste izvedeli, kaj je o Robertu Francisu Prevostu povedal njegov trener v fitnesu, ki ga je obiskoval, ko je bil prefekt Dikasterija za škofe. 

VEČ ...|25. 5. 2025
Umestitvena maša Leona XIV.

V oddaji ste slišali poročilo z umestitvene maše, s katero je papež Leon XIV. uradno začel svoj pontifikat. Zbrali pa smo tudi nekaj drugih novic, med njimi ste izvedeli, kaj je o Robertu Francisu Prevostu povedal njegov trener v fitnesu, ki ga je obiskoval, ko je bil prefekt Dikasterija za škofe. 

Marta Jerebič

cerkev info duhovnost papež pogovor

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|18. 5. 2025
Prvi koraki papeža Leona XIV.

V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve smo za vas pripravili poudarke nagovorov novoizvoljenega papeža Leona XIV. v zadnjem tednu. Med drugim je nagovoril novinarje, diplomatski zbor in predstavnike Vzhodnih Cerkva na njihovem svetoletnem romanju. Je pa tudi pripravil dve presenečenji. Kateri, ste slišali v nedeljski oddaji. Za vas smo pripravili še nekatere odzive na njegovo izvolitev.

Prvi koraki papeža Leona XIV.

V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve smo za vas pripravili poudarke nagovorov novoizvoljenega papeža Leona XIV. v zadnjem tednu. Med drugim je nagovoril novinarje, diplomatski zbor in predstavnike Vzhodnih Cerkva na njihovem svetoletnem romanju. Je pa tudi pripravil dve presenečenji. Kateri, ste slišali v nedeljski oddaji. Za vas smo pripravili še nekatere odzive na njegovo izvolitev.

cerkev info duhovnost

Iz življenja vesoljne Cerkve

Prvi koraki papeža Leona XIV.

V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve smo za vas pripravili poudarke nagovorov novoizvoljenega papeža Leona XIV. v zadnjem tednu. Med drugim je nagovoril novinarje, diplomatski zbor in predstavnike Vzhodnih Cerkva na njihovem svetoletnem romanju. Je pa tudi pripravil dve presenečenji. Kateri, ste slišali v nedeljski oddaji. Za vas smo pripravili še nekatere odzive na njegovo izvolitev.

VEČ ...|18. 5. 2025
Prvi koraki papeža Leona XIV.

V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve smo za vas pripravili poudarke nagovorov novoizvoljenega papeža Leona XIV. v zadnjem tednu. Med drugim je nagovoril novinarje, diplomatski zbor in predstavnike Vzhodnih Cerkva na njihovem svetoletnem romanju. Je pa tudi pripravil dve presenečenji. Kateri, ste slišali v nedeljski oddaji. Za vas smo pripravili še nekatere odzive na njegovo izvolitev.

Marjana Debevec Marta Jerebič Štefan Iskra

cerkev info duhovnost

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|11. 5. 2025
Izvolitev papeža Leona XIV.

V oddaji smo predstavili Roberta Francisa Prevosta, ki je bil izvoljen za 267. papeža in si je izbral ime Leon XIV. V celoti ste lahko prisluhnili njegovemu prvemu nagovoru, vtise ob izvolitvi  sta z nami delila nuncija v Kanadi in Demokratični republiki Kongo, nadškofa Ivan Jurkovič in Mitja Leskovar. Slišali pa ste tudi, kaj sta o njem povedala njegova starejša brata. 

Izvolitev papeža Leona XIV.

V oddaji smo predstavili Roberta Francisa Prevosta, ki je bil izvoljen za 267. papeža in si je izbral ime Leon XIV. V celoti ste lahko prisluhnili njegovemu prvemu nagovoru, vtise ob izvolitvi  sta z nami delila nuncija v Kanadi in Demokratični republiki Kongo, nadškofa Ivan Jurkovič in Mitja Leskovar. Slišali pa ste tudi, kaj sta o njem povedala njegova starejša brata. 

cerkev info duhovnost

Iz življenja vesoljne Cerkve

Izvolitev papeža Leona XIV.

V oddaji smo predstavili Roberta Francisa Prevosta, ki je bil izvoljen za 267. papeža in si je izbral ime Leon XIV. V celoti ste lahko prisluhnili njegovemu prvemu nagovoru, vtise ob izvolitvi  sta z nami delila nuncija v Kanadi in Demokratični republiki Kongo, nadškofa Ivan Jurkovič in Mitja Leskovar. Slišali pa ste tudi, kaj sta o njem povedala njegova starejša brata. 

VEČ ...|11. 5. 2025
Izvolitev papeža Leona XIV.

V oddaji smo predstavili Roberta Francisa Prevosta, ki je bil izvoljen za 267. papeža in si je izbral ime Leon XIV. V celoti ste lahko prisluhnili njegovemu prvemu nagovoru, vtise ob izvolitvi  sta z nami delila nuncija v Kanadi in Demokratični republiki Kongo, nadškofa Ivan Jurkovič in Mitja Leskovar. Slišali pa ste tudi, kaj sta o njem povedala njegova starejša brata. 

Marta Jerebič Štefan Iskra

cerkev info duhovnost

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|4. 5. 2025
Cerkev papeža Frančiška in konklave

Profesor na teološki fakulteti in študijski prefekt v bogoslovnem semenišču dr. Matjaž Celarc je v oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve spregovoril o viziji Cerkve papeža Frančiška, pa tudi o tem, kako je papež Cerkev odpiral svetu, v čem se odraža vesoljnost Cerkve in kako bo potekal konklave. Slišali ste lahko, koliko glasovanj poteka na dan, koliko glasov papež potrebuje za izvolitev in kaj se zgodi, ko sprejme službo. 

Cerkev papeža Frančiška in konklave

Profesor na teološki fakulteti in študijski prefekt v bogoslovnem semenišču dr. Matjaž Celarc je v oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve spregovoril o viziji Cerkve papeža Frančiška, pa tudi o tem, kako je papež Cerkev odpiral svetu, v čem se odraža vesoljnost Cerkve in kako bo potekal konklave. Slišali ste lahko, koliko glasovanj poteka na dan, koliko glasov papež potrebuje za izvolitev in kaj se zgodi, ko sprejme službo. 

cerkev info duhovnost

Iz življenja vesoljne Cerkve

Cerkev papeža Frančiška in konklave

Profesor na teološki fakulteti in študijski prefekt v bogoslovnem semenišču dr. Matjaž Celarc je v oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve spregovoril o viziji Cerkve papeža Frančiška, pa tudi o tem, kako je papež Cerkev odpiral svetu, v čem se odraža vesoljnost Cerkve in kako bo potekal konklave. Slišali ste lahko, koliko glasovanj poteka na dan, koliko glasov papež potrebuje za izvolitev in kaj se zgodi, ko sprejme službo. 

VEČ ...|4. 5. 2025
Cerkev papeža Frančiška in konklave

Profesor na teološki fakulteti in študijski prefekt v bogoslovnem semenišču dr. Matjaž Celarc je v oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve spregovoril o viziji Cerkve papeža Frančiška, pa tudi o tem, kako je papež Cerkev odpiral svetu, v čem se odraža vesoljnost Cerkve in kako bo potekal konklave. Slišali ste lahko, koliko glasovanj poteka na dan, koliko glasov papež potrebuje za izvolitev in kaj se zgodi, ko sprejme službo. 

Marjana Debevec

cerkev info duhovnost

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|27. 4. 2025
Zadnje slovo od papeža Frančiška, nadškofje Jurkovič, Leskovar in Kmetec

V oddaji smo povzeli dogajanje ob pogrebni slovesnosti za papeža Frančiška. Slišali ste tudi, kako so papeža doživljali slovenski cerkveni predstavniki, ki delujejo v tujini – nuncij v Kanadi, nadškof Ivan Jurkovič, nuncij v Demokratični republiki Kongo, nadškof Mitja Leskovar, in nadškof v turškem Izmirju Martin Kmetec. Izbrali smo tudi nekaj informacij iz zadnjih dni papeža Frančiška, med drugim o tem, komu je malo pred smrtjo daroval ves denar na svojem osebnem računu.

Zadnje slovo od papeža Frančiška, nadškofje Jurkovič, Leskovar in Kmetec

V oddaji smo povzeli dogajanje ob pogrebni slovesnosti za papeža Frančiška. Slišali ste tudi, kako so papeža doživljali slovenski cerkveni predstavniki, ki delujejo v tujini – nuncij v Kanadi, nadškof Ivan Jurkovič, nuncij v Demokratični republiki Kongo, nadškof Mitja Leskovar, in nadškof v turškem Izmirju Martin Kmetec. Izbrali smo tudi nekaj informacij iz zadnjih dni papeža Frančiška, med drugim o tem, komu je malo pred smrtjo daroval ves denar na svojem osebnem računu.

cerkev info duhovnost

Iz življenja vesoljne Cerkve

Zadnje slovo od papeža Frančiška, nadškofje Jurkovič, Leskovar in Kmetec

V oddaji smo povzeli dogajanje ob pogrebni slovesnosti za papeža Frančiška. Slišali ste tudi, kako so papeža doživljali slovenski cerkveni predstavniki, ki delujejo v tujini – nuncij v Kanadi, nadškof Ivan Jurkovič, nuncij v Demokratični republiki Kongo, nadškof Mitja Leskovar, in nadškof v turškem Izmirju Martin Kmetec. Izbrali smo tudi nekaj informacij iz zadnjih dni papeža Frančiška, med drugim o tem, komu je malo pred smrtjo daroval ves denar na svojem osebnem računu.

VEČ ...|27. 4. 2025
Zadnje slovo od papeža Frančiška, nadškofje Jurkovič, Leskovar in Kmetec

V oddaji smo povzeli dogajanje ob pogrebni slovesnosti za papeža Frančiška. Slišali ste tudi, kako so papeža doživljali slovenski cerkveni predstavniki, ki delujejo v tujini – nuncij v Kanadi, nadškof Ivan Jurkovič, nuncij v Demokratični republiki Kongo, nadškof Mitja Leskovar, in nadškof v turškem Izmirju Martin Kmetec. Izbrali smo tudi nekaj informacij iz zadnjih dni papeža Frančiška, med drugim o tem, komu je malo pred smrtjo daroval ves denar na svojem osebnem računu.

Marta Jerebič Jure Sešek

cerkev info duhovnost

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|20. 4. 2025
Iraški kristjan Sabah Aboo

V velikonočni oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve smo za vas pripravili pogovor z iraškim katoličanom. Sabah Aboo prihaja iz Bagdada, doživel je vojno in veliko drugih preizkušenj. Je poročen, oče treh otrok in deluje v videmski Karitas. Zaupal nam je, od kje črpa moč, da gre preko vseh preizkušenj. V oddaji pa ste slišali tudi o tem, kako bodo potekale današnje slovesnosti v Vatikanu in kaj sporoča jeruzalemski patriarh.

Iraški kristjan Sabah Aboo

V velikonočni oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve smo za vas pripravili pogovor z iraškim katoličanom. Sabah Aboo prihaja iz Bagdada, doživel je vojno in veliko drugih preizkušenj. Je poročen, oče treh otrok in deluje v videmski Karitas. Zaupal nam je, od kje črpa moč, da gre preko vseh preizkušenj. V oddaji pa ste slišali tudi o tem, kako bodo potekale današnje slovesnosti v Vatikanu in kaj sporoča jeruzalemski patriarh.

cerkev info duhovnost

Iz življenja vesoljne Cerkve

Iraški kristjan Sabah Aboo

V velikonočni oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve smo za vas pripravili pogovor z iraškim katoličanom. Sabah Aboo prihaja iz Bagdada, doživel je vojno in veliko drugih preizkušenj. Je poročen, oče treh otrok in deluje v videmski Karitas. Zaupal nam je, od kje črpa moč, da gre preko vseh preizkušenj. V oddaji pa ste slišali tudi o tem, kako bodo potekale današnje slovesnosti v Vatikanu in kaj sporoča jeruzalemski patriarh.

VEČ ...|20. 4. 2025
Iraški kristjan Sabah Aboo

V velikonočni oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve smo za vas pripravili pogovor z iraškim katoličanom. Sabah Aboo prihaja iz Bagdada, doživel je vojno in veliko drugih preizkušenj. Je poročen, oče treh otrok in deluje v videmski Karitas. Zaupal nam je, od kje črpa moč, da gre preko vseh preizkušenj. V oddaji pa ste slišali tudi o tem, kako bodo potekale današnje slovesnosti v Vatikanu in kaj sporoča jeruzalemski patriarh.

Marjana Debevec

cerkev info duhovnost

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|13. 4. 2025
Jubilej bolnikov in jubilej misijonarjev usmiljenja

V oddaji smo pozornost namenili dvema svetoletnima dogodkoma. Svoje vtise z jubileja bolnikov je z nami delila Emanuela Tomšič iz Gorice, o jubileju misijonarjem usmiljenja pa je spregovoril p. Robert Bahčič. 

Jubilej bolnikov in jubilej misijonarjev usmiljenja

V oddaji smo pozornost namenili dvema svetoletnima dogodkoma. Svoje vtise z jubileja bolnikov je z nami delila Emanuela Tomšič iz Gorice, o jubileju misijonarjem usmiljenja pa je spregovoril p. Robert Bahčič. 

cerkev info duhovnost

Iz življenja vesoljne Cerkve

Jubilej bolnikov in jubilej misijonarjev usmiljenja

V oddaji smo pozornost namenili dvema svetoletnima dogodkoma. Svoje vtise z jubileja bolnikov je z nami delila Emanuela Tomšič iz Gorice, o jubileju misijonarjem usmiljenja pa je spregovoril p. Robert Bahčič. 

VEČ ...|13. 4. 2025
Jubilej bolnikov in jubilej misijonarjev usmiljenja

V oddaji smo pozornost namenili dvema svetoletnima dogodkoma. Svoje vtise z jubileja bolnikov je z nami delila Emanuela Tomšič iz Gorice, o jubileju misijonarjem usmiljenja pa je spregovoril p. Robert Bahčič. 

Marta Jerebič

cerkev info duhovnost

Iz življenja vesoljne Cerkve
Poslanstvo oddaje je obveščanje naših poslušalcev o tem, kaj dela papež, Sveti sedež, kaj se dogaja v Vesoljni Cerkvi in krščanski skupnosti nasploh. V njej predstavljamo tudi druge aktualne dogodke s kulturnega, političnega in gospodarskega življenja, ki zadevajo kristjane oziroma človeštvo v celoti. Dinamika vere je namreč zelo pomembna za današnje razumevanje sveta.
Marta Jerebič

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Komentar tedna

VEČ ...|30. 5. 2025
Tinina medvedka

Gotovo so konec aprila in začetek maja zaznamovali dogodki ob smrti papeža Frančiška ter izvolitev in nastop papeža Leona XIV. Tako pogreb pokojnega papeža in nastop novega rimskega škofa Leona sta privabila v Vatikan številne državne delegacije. Med njimi tudi slovensko. Pogreba sta se udeležila tako predsednica republike kot predsednik vlade s svojo partnerico.

Tinina medvedka

Gotovo so konec aprila in začetek maja zaznamovali dogodki ob smrti papeža Frančiška ter izvolitev in nastop papeža Leona XIV. Tako pogreb pokojnega papeža in nastop novega rimskega škofa Leona sta privabila v Vatikan številne državne delegacije. Med njimi tudi slovensko. Pogreba sta se udeležila tako predsednica republike kot predsednik vlade s svojo partnerico.

mag. Božo Rustja

komentar

Duhovna misel

VEČ ...|3. 6. 2025
Pogum! Nova ovira!

V rafineriji je izbruhnil velik požar. Ognjeni zublji so se dvigali visoko in proti nebu se je dvignil gost, temen dim. Vročina je bila ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Pogum! Nova ovira!

V rafineriji je izbruhnil velik požar. Ognjeni zublji so se dvigali visoko in proti nebu se je dvignil gost, temen dim. Vročina je bila ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Doživetja narave

VEČ ...|30. 5. 2025
Nam bo uspelo rešiti Stvarstvo? (10 let Laudato si)

Svoje navdušenje nad Stvarstvom in njegovim varovanjem so delili člani skupine Laudato si, ki se je pred desetimi leti oblikovala v Dravljah v Ljubljani. Alenka Bahovec, Jurij Dobravec, Anton Lesnik, Katarina Novak in Ana Pavlek so povedali, kako razumejo ekološko spreobrnjenje in kakšno moč ima v dobi zelenega prehoda.

Nam bo uspelo rešiti Stvarstvo? (10 let Laudato si)

Svoje navdušenje nad Stvarstvom in njegovim varovanjem so delili člani skupine Laudato si, ki se je pred desetimi leti oblikovala v Dravljah v Ljubljani. Alenka Bahovec, Jurij Dobravec, Anton Lesnik, Katarina Novak in Ana Pavlek so povedali, kako razumejo ekološko spreobrnjenje in kakšno moč ima v dobi zelenega prehoda.

Blaž Lesnik

okoljeekologijanaravaLaudato si10 letokrožnica

Kmetijska oddaja

VEČ ...|1. 6. 2025
CHRISTOPHE HANSEN: Prihodnost Evropske kmetijske politike

V tokratni nedeljski kmetijski oddaji ste lahko slišali pogovor z EU komisarjem za kmetijstvo Cristophom Hansnom, ki smo ga pred tednom dni, ob njegovem obisku v Sloveniji, posneli v obliki videopodkasta. Dotaknili smo se številnih aktualnih tem, ki so povezane s kmetijstvom. Vabimo, da si pogvoro v celoti ogledate na Youtube kanalu Podkasta RAST.⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠

CHRISTOPHE HANSEN: Prihodnost Evropske kmetijske politike

V tokratni nedeljski kmetijski oddaji ste lahko slišali pogovor z EU komisarjem za kmetijstvo Cristophom Hansnom, ki smo ga pred tednom dni, ob njegovem obisku v Sloveniji, posneli v obliki videopodkasta. Dotaknili smo se številnih aktualnih tem, ki so povezane s kmetijstvom. Vabimo, da si pogvoro v celoti ogledate na Youtube kanalu Podkasta RAST.⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Naš pogled

VEČ ...|27. 5. 2025
Drugorazrednost predsednice države ob največjem genocidu v zgodovini slovenskega naroda

V tem mesecu se v Sloveniji spominjamo največjega genocida v zgodovini slovenskega naroda. Predsednica republike Nataša Pirc Musar se bo na povabilo ministra za obrambo Boruta Sajovica, teden dni pred tradicionalno slovesnostjo v Kočevskem rogu, udeležila spominske slovesnosti, kjer se bo poklonila žrtvam na kraju spomina Jama pod Macesnovo gorico.

Vse bolj jasno je, da želi biti predsednica države Nataša Pirc Musar prvorazredna – a ne prvorazredna za vse, temveč samo za izbrane, tiste, ki so po njeni meri. Svojo vključevalnost si razlaga kot ekskluzivni klub ideološko všečnih, v katerega ne sodi vsak državljan, ampak le tisti, ki poklekne pred njenimi vrednotami.

Gremo lepo po vrsti. Predsednica, ki ji letos mandat vstopa v drugo polovico, se šele zdaj očitno zaveda, da ji voda teče v grlo, če ne želi končati mandata kot Danilo Türk, ki je delil državljane na prvo in drugo razredne. Do danes se Nataša Pirc Musar še ni zmogla, kot prva med državljani, pokloniti žrtvam komunizma. Ima polna usta obsodb fašizma, nacizma, Srebrenice in zdaj Gaze, a največjega povojnega genocida na Slovenskem – množičnih pobojev pred in v letu 1945 – se izogiba kot maček vode.

Mirno sedi z ideološkimi dediči krvnikov, jim podeljuje državna odlikovanja v imenu vseh državljanov – tudi tistih, katerih sorodniki so bili brez sodbe pobiti. Organizacijam, kot sta Nova slovenska zaveza in Združeni ob Lipi sprave, ki si leta prizadevajo za resnično, enakovredno in celostno spravo, pa obrne hrbet. Ne, ona gre raje po svoje. Po poti samovoljnosti in selektivnega spomina.

S svojim ravnanjem postaja predsednica, ki je s par zamahi – kot slon v trgovini s porcelanom – uničila dolgoletna prizadevanja njenega predhodnika Boruta Pahorja za spravo. Skupaj z vlado je, tudi za ceno obiska pri pokojnem papežu Frančišku izsilila »začasni pokop« žrtev iz Macesnove gorice, ne da bi prisluhnila željam tistih, ki si prizadevajo za njihov dostojen pokop v slovenski prestolnici.

Na naše vprašanje ali se bo udeležila slovenski v Kočevskem Rogu, ki jo 7. junija pripravlja Nova Slovenska zaveza so med drugim odgovorili, da je že ob začetku letošnjega leta potrdila udeležbo na 80. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Ljubelj, ki bo na isti dan ob 10. uri in kjer bo tudi slavnostna govornica. Zato je nemogoče, da bi se udeležila obeh. Ob tem pa ni pokazala niti kančka želje, da  bi si prizadevala, da bi bila ena ali druga slovesnost malo prilagojena, da bi se lahko udeležila obeh slovesnosti. Zanimiv je tudi izgovor: kajti že več desetletij je slovesnost v Kočevskem Rogu postavljena v ta čas.

Njeno govorjenje o spravi je tako kot ogledalo, ki odseva samo njen obraz – ne pa obraze vseh Slovencev. Sramotno. Žalostno. In predvsem – globoko ponižujoče do vseh, ki so zaradi komunizma izgubili življenje, dostojanstvo ali resnico, prav tako pa ponižujoče tudi do vseh, ki si iskreno prizadevajo za spravo med Slovenci. Predsednica, ki ima polna usta pravičnosti, a ne zmore niti enega iskrenega stavka obsodbe komunističnih zločinov, ne združuje – temveč razdvaja. In to ne z močjo resnice, ampak s silo selektivnega spomina.

Da je mera polna pa vidimo tudi pri njenem nedržavotvornem delu, ko že nekaj časa blokira delovanje demokratičnih institucij. Do danes še ni našla primernega in za dvotretjinsko večino sprejemljivega kandidata ali kandidatke za varuha človekovih pravic. Če so v njen ožji izbor izmed 14-ih prijavljenih kandidatov prišli zgolj trije, o ostalih sploh ni pojasnila, zakaj jih ne predlaga – med temi so tudi ugleda imena kot sta denimo nevrolog dr. Zvezdan Pirtovšek in nekdanja varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, pa sedaj želi na to mesto kandidatko, ki se sploh ni prijavila za to mesto. Nekako se vse bolj izrisuje, da si pač želi na tem mestu nekoga, ki bo delal zgolj njej po všeči.

Neuspešna je tudi pri kandidaturi za guvernerja Banke Slovenije. Naša država je tako v Evropski centralni banki brez glasovalnih pravic in to v času, ko se evropska unija sooča s poslabšano finančno sliko, naše države pa pri ukrepih ni zraven. Žalostno.

Kaj kmalu pa bo jasno, koga bo izbrala na kmalu izpraznjena mesta ustavnih sodnikov. Dve imeni bo morala ponuditi. Bo tokrat bolj taktna ali pa bo tudi tukaj ustavnemu sodišču pomagala s še bolj ideološko skrajno levimi kandidati in tako pomagala pri razgradnji pravne države? 

Mislim, da sem naštel kar nekaj zadev, ki jasno kažejo, da predsednica ni kos nalogi, ki bi jo morala opravljati. Ne povezuje, si za povezovanje ne prizadeva, še več, namesto dialoga vnaša razdor, namesto sprave dodatne delitve. Bi bil čas, da bi odstopila ali pa morebiti sklicala predsedničin forum na temo svojega vladanja? Na to si odgovorite sami!
 

Drugorazrednost predsednice države ob največjem genocidu v zgodovini slovenskega naroda

V tem mesecu se v Sloveniji spominjamo največjega genocida v zgodovini slovenskega naroda. Predsednica republike Nataša Pirc Musar se bo na povabilo ministra za obrambo Boruta Sajovica, teden dni pred tradicionalno slovesnostjo v Kočevskem rogu, udeležila spominske slovesnosti, kjer se bo poklonila žrtvam na kraju spomina Jama pod Macesnovo gorico.

Vse bolj jasno je, da želi biti predsednica države Nataša Pirc Musar prvorazredna – a ne prvorazredna za vse, temveč samo za izbrane, tiste, ki so po njeni meri. Svojo vključevalnost si razlaga kot ekskluzivni klub ideološko všečnih, v katerega ne sodi vsak državljan, ampak le tisti, ki poklekne pred njenimi vrednotami.

Gremo lepo po vrsti. Predsednica, ki ji letos mandat vstopa v drugo polovico, se šele zdaj očitno zaveda, da ji voda teče v grlo, če ne želi končati mandata kot Danilo Türk, ki je delil državljane na prvo in drugo razredne. Do danes se Nataša Pirc Musar še ni zmogla, kot prva med državljani, pokloniti žrtvam komunizma. Ima polna usta obsodb fašizma, nacizma, Srebrenice in zdaj Gaze, a največjega povojnega genocida na Slovenskem – množičnih pobojev pred in v letu 1945 – se izogiba kot maček vode.

Mirno sedi z ideološkimi dediči krvnikov, jim podeljuje državna odlikovanja v imenu vseh državljanov – tudi tistih, katerih sorodniki so bili brez sodbe pobiti. Organizacijam, kot sta Nova slovenska zaveza in Združeni ob Lipi sprave, ki si leta prizadevajo za resnično, enakovredno in celostno spravo, pa obrne hrbet. Ne, ona gre raje po svoje. Po poti samovoljnosti in selektivnega spomina.

S svojim ravnanjem postaja predsednica, ki je s par zamahi – kot slon v trgovini s porcelanom – uničila dolgoletna prizadevanja njenega predhodnika Boruta Pahorja za spravo. Skupaj z vlado je, tudi za ceno obiska pri pokojnem papežu Frančišku izsilila »začasni pokop« žrtev iz Macesnove gorice, ne da bi prisluhnila željam tistih, ki si prizadevajo za njihov dostojen pokop v slovenski prestolnici.

Na naše vprašanje ali se bo udeležila slovenski v Kočevskem Rogu, ki jo 7. junija pripravlja Nova Slovenska zaveza so med drugim odgovorili, da je že ob začetku letošnjega leta potrdila udeležbo na 80. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Ljubelj, ki bo na isti dan ob 10. uri in kjer bo tudi slavnostna govornica. Zato je nemogoče, da bi se udeležila obeh. Ob tem pa ni pokazala niti kančka želje, da  bi si prizadevala, da bi bila ena ali druga slovesnost malo prilagojena, da bi se lahko udeležila obeh slovesnosti. Zanimiv je tudi izgovor: kajti že več desetletij je slovesnost v Kočevskem Rogu postavljena v ta čas.

Njeno govorjenje o spravi je tako kot ogledalo, ki odseva samo njen obraz – ne pa obraze vseh Slovencev. Sramotno. Žalostno. In predvsem – globoko ponižujoče do vseh, ki so zaradi komunizma izgubili življenje, dostojanstvo ali resnico, prav tako pa ponižujoče tudi do vseh, ki si iskreno prizadevajo za spravo med Slovenci. Predsednica, ki ima polna usta pravičnosti, a ne zmore niti enega iskrenega stavka obsodbe komunističnih zločinov, ne združuje – temveč razdvaja. In to ne z močjo resnice, ampak s silo selektivnega spomina.

Da je mera polna pa vidimo tudi pri njenem nedržavotvornem delu, ko že nekaj časa blokira delovanje demokratičnih institucij. Do danes še ni našla primernega in za dvotretjinsko večino sprejemljivega kandidata ali kandidatke za varuha človekovih pravic. Če so v njen ožji izbor izmed 14-ih prijavljenih kandidatov prišli zgolj trije, o ostalih sploh ni pojasnila, zakaj jih ne predlaga – med temi so tudi ugleda imena kot sta denimo nevrolog dr. Zvezdan Pirtovšek in nekdanja varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, pa sedaj želi na to mesto kandidatko, ki se sploh ni prijavila za to mesto. Nekako se vse bolj izrisuje, da si pač želi na tem mestu nekoga, ki bo delal zgolj njej po všeči.

Neuspešna je tudi pri kandidaturi za guvernerja Banke Slovenije. Naša država je tako v Evropski centralni banki brez glasovalnih pravic in to v času, ko se evropska unija sooča s poslabšano finančno sliko, naše države pa pri ukrepih ni zraven. Žalostno.

Kaj kmalu pa bo jasno, koga bo izbrala na kmalu izpraznjena mesta ustavnih sodnikov. Dve imeni bo morala ponuditi. Bo tokrat bolj taktna ali pa bo tudi tukaj ustavnemu sodišču pomagala s še bolj ideološko skrajno levimi kandidati in tako pomagala pri razgradnji pravne države? 

Mislim, da sem naštel kar nekaj zadev, ki jasno kažejo, da predsednica ni kos nalogi, ki bi jo morala opravljati. Ne povezuje, si za povezovanje ne prizadeva, še več, namesto dialoga vnaša razdor, namesto sprave dodatne delitve. Bi bil čas, da bi odstopila ali pa morebiti sklicala predsedničin forum na temo svojega vladanja? Na to si odgovorite sami!
 

Alen Salihović

komentarpobojikomunizemfašizemnacizempredsednica države

Spominjamo se

VEČ ...|3. 6. 2025
Spominjamo se dne 3. 6.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 3. 6.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Duhovna misel

VEČ ...|3. 6. 2025
Pogum! Nova ovira!

V rafineriji je izbruhnil velik požar. Ognjeni zublji so se dvigali visoko in proti nebu se je dvignil gost, temen dim. Vročina je bila ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Pogum! Nova ovira!

V rafineriji je izbruhnil velik požar. Ognjeni zublji so se dvigali visoko in proti nebu se je dvignil gost, temen dim. Vročina je bila ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|3. 6. 2025
Častitljivi del dne 3. 6.

Molili so Molilci pobude Molitev in post za domovino

Častitljivi del dne 3. 6.

Molili so Molilci pobude Molitev in post za domovino

Radio Ognjišče

Svetnik dneva

VEČ ...|3. 6. 2025
Karel Lwanga in drugi ugandski mučenci

Karel Lwanga in drugi ugandski mučenci

Jure Sešek

duhovnostspomin