Is podcast
Naš gost je bil predsednik sekcije dimnikarjev pri Obrtno podjetniški zbornici Simon Dovrtél, spregovoril je o pomenu teh storitev in varstvu pred požari.
Naš gost je bil predsednik sekcije dimnikarjev pri Obrtno podjetniški zbornici Simon Dovrtél, spregovoril je o pomenu teh storitev in varstvu pred požari.
Iz našega arhiva smo izbrskali odlomke nekaj najodmevnejših lanskih Svetovalnic. Odprli smo tudi telefone in sprejemali predloge poslušalcev za teme v novem letu. Svoje predloge nam še vedno lahko sporočite na: svetovalnica@ognjisce.si.
Iz našega arhiva smo izbrskali odlomke nekaj najodmevnejših lanskih Svetovalnic. Odprli smo tudi telefone in sprejemali predloge poslušalcev za teme v novem letu. Svoje predloge nam še vedno lahko sporočite na: svetovalnica@ognjisce.si.
Vstopili smo v sveto leto. Koliko bo sveto, je odvisno predvsem od nas samih. Zakaj je tako, nam bo v jutranjem prazničnem pogovoru povedal brat Miran Špelič. Pojasnil bo tudi, zakaj je prvi dan novega leta posvečen Materi Božji.
Vstopili smo v sveto leto. Koliko bo sveto, je odvisno predvsem od nas samih. Zakaj je tako, nam bo v jutranjem prazničnem pogovoru povedal brat Miran Špelič. Pojasnil bo tudi, zakaj je prvi dan novega leta posvečen Materi Božji.
Pred koncem starega leta smo v Svetovalnici odprli nove vozne rede slovenskih železnic. Ali bodo tudi v prihajajočem letu potniki čakali na vlake zaradi zamud? Kakšni so glavni razlogi zanje, kako je z načrtovanimi investicijskimi deli na tirih in kako daleč je še do odprtja Emonike? Z nami je bil Primož Kokalj iz Slovenskih železnic.
Pred koncem starega leta smo v Svetovalnici odprli nove vozne rede slovenskih železnic. Ali bodo tudi v prihajajočem letu potniki čakali na vlake zaradi zamud? Kakšni so glavni razlogi zanje, kako je z načrtovanimi investicijskimi deli na tirih in kako daleč je še do odprtja Emonike? Z nami je bil Primož Kokalj iz Slovenskih železnic.
Grožnja z Afriško prašičjo kugo se umirja, precej bolj pereča pa je nevarnost ptičje gripe. To zadnje mesece diagnosticirajo pri prostoživečih pticah tudi na različnih koncih Slovenije, danes pa se izteka tudi rok, do katerega so vse t.i. komercialne reje prašičev in perutnine dolžne pripraviti načrt biovarnosti.
Več o vsem tem ste lahko slišali v današnji oddaji. Z nami je bila mag. Breda Hrovatin z Uprave za Varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
Grožnja z Afriško prašičjo kugo se umirja, precej bolj pereča pa je nevarnost ptičje gripe. To zadnje mesece diagnosticirajo pri prostoživečih pticah tudi na različnih koncih Slovenije, danes pa se izteka tudi rok, do katerega so vse t.i. komercialne reje prašičev in perutnine dolžne pripraviti načrt biovarnosti.
Več o vsem tem ste lahko slišali v današnji oddaji. Z nami je bila mag. Breda Hrovatin z Uprave za Varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
Pod besedo disleksija razumemo skupek učnih težav pri šolarjih. Vendar pa omenjene kognitivne težave krojijo posameznikovo življenje tudi v odraslem obdobju. Posvetili se jim bomo tudi v tokratni Svetovalnici: s kakšnimi omejitvami se srečujejo odrasli z disleksijo, katere nadomestne strategije so učinkovite in ali obstaja kakšno združenje za odrasle z disleksijo? To je le nekaj vprašanj, ki smo jih zastavili naši gostji prof. dr. Ani Krajnc z Inštituta za disleksijo.
Pod besedo disleksija razumemo skupek učnih težav pri šolarjih. Vendar pa omenjene kognitivne težave krojijo posameznikovo življenje tudi v odraslem obdobju. Posvetili se jim bomo tudi v tokratni Svetovalnici: s kakšnimi omejitvami se srečujejo odrasli z disleksijo, katere nadomestne strategije so učinkovite in ali obstaja kakšno združenje za odrasle z disleksijo? To je le nekaj vprašanj, ki smo jih zastavili naši gostji prof. dr. Ani Krajnc z Inštituta za disleksijo.
V tokratnem prazničnem jutru je bil z nami pisatelj, dolgoletni zunanji minister in osamosvojitelj dr. Dimitrij Rupel. Obudil je čas, ko je nastajala naša mlada država.
V tokratnem prazničnem jutru je bil z nami pisatelj, dolgoletni zunanji minister in osamosvojitelj dr. Dimitrij Rupel. Obudil je čas, ko je nastajala naša mlada država.
Z vikarjem župnij Postojna in Studeno ter profesorjem vere in kulture na Škofijski gimnaziji Vipava Melom Kovicem smo se pogovarjali o božični zgodbi, zapisani v Svetem pismu. Slišali smo, kaj se lahko iz nje naučimo in kakšno sporočilo nosi.
Vsebinsko je nekaj tem določenih, to so zdravstvena vprašanja, izzivi domačega vrtnarjenja, pravne zagate, pripravljanje okusnih obrokov, pravila lepega vedenja, iskanje zaposlitve. Pri pogovoru s strokovnjakom sodelujejo poslušalci s svojimi vprašanji.
V Katoliškem domu prosvete v Tinjah na avstrijskem Koroškem se bo jutri začelo Novoletno srečanje treh Slovenij, ki ga dom pripravlja v sodelovanju s Katoliško akcijo iz Celovca. Naslov dvodnevnega srečanje je: Živeti s preiskušenim upanjem. Sobotna predavatelja sta dr. Andrej Fink in škof dr. Anton Jamnik, popoldne bodo govorili slovenskih znamenitostih v Gradcu, na sporedu bo okrogla miza mladih iz Slovenije, zamejstva in zdomstva, odprtje razstave Justine Hribernik in večerni kulturni program. Nedeljska predavatelja bosta Tone Rode in Christina Santono Sienčnik. Predavanja bo možno spremljati tudi preko Zooma. Novoletno srečanje treh Slovenije se bo sklenilo s sveto mašo rektorja tinjskega doma Jožeta Kopeiniga.
Pred vrati je jubilejno leto 2025. Prvo sveto leto je že leta 1300 uvedel Bonifacij VIII. Gre za celoletni poudarek, ki ga želi dati Cerkev v duhovnem in družbenem življenju. Kako lahko posameznik vstopi skozi svoja duhovna sveta vrata in kakšne priložnosti se odpirajo ob svetoletnem romanju upanja? O tem smo se pogovarjali s frančiškanom in rektorjem bazilike na Brezjah p. dr. Robertom Bahčičem.
Napovedi za ohranitev našega naroda niso ravno optimistične. Nataliteta se tudi sicer na vseh celinah zmanjšuje. Število prebivalcev na zemlji sicer še narašča zahvaljujoč čedalje boljši zdravstveni oskrbi. Samo vprašanje časa pa je, kdaj se bo demografska krivulja začela strmo spuščati, torej kdaj se bo število ljudi na zemlji začelo drastično zmanjševati. Kaj lahko stori politika, da podpre družine in kakšne so projekcije znanstvenikov, so v našem studiu spregovorili predstojnik Katedre za osnovno bogoslovje in dialog teolog p. dr. Mari Osredkar, strokovnjak na področju umetne inteligence in kognitivnih znanosti dr. Matjaž Gams, ki ga poleg znanstvene kariere zanimajo tudi družbeni procesi in njihov razvoj, in dr. sociolog in ekonomist dr. Janez Malačič, ki se že dolgo ukvarja z vprašanjem staranja prebivalstva.
Pomembni ljudje so znani tudi zato, ker so ključne momente znali povzeti na način, ki presega kulturne omejitve ene generacije. Nihče od nas ni Winston Churchill in naša življenja niso El Alamein.
Naša gostja je bila zdravnica, kmetica in sirarka Eva Vrevc s kmetije Pr Matevž iz Škofje Loke. Predstavila je način, kako sama pristopa k vodenju zapiskov in evidenc na kmetiji. V drugem delu pa ste slišali povzetek predavanja Erika Margana projektnega sodelavca na Institutu Jožef Stefan na odddelku za eksperimentalno fiziko osnovnih delcev o CO2 kot plinu življenja.
Škof se upre na uvodne besede Janezovega evangelija, ki jih pogosto razumemo kot zapletene. Kako lahko preprosti ljudje, brez akademskega znanja, dojamemo pomen teh besed v vsakdanjem življenju? Besede niso le komunikacijsko orodje, temveč povezujejo ljudi ter osvetljujejo Božjo ustvarjalno naravo. Janezov evangelij nas poučuje o nesprejemanju Božje besede in prikazuje, kako se ljudje odzivamo na Božjo ljubezen. Božja beseda naj prebiva med nami in nas navdihuje, da širimo sporočilo milosti in vključevanja v našem svetu.
V tokratni oddaji smo najprej slišali odlomke Božje besede, ki so izbrani za 2. nedeljo po božiču. Nadaljevali smo z duhovnim nagovorom, ki ga je pripravil ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik. Sledile so prve nedeljske večernice in rožni venec, zaključili pa smo s himno svetega leta Romarji upanja v izvedbi Vokalnega ansambla Elinor.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Za baritonistom Zdravkom Pergerjem je sedemdeset let zelo zanimive in razgibane življenjske poti, ki je tudi danes polna ustvarjalnosti. Življenje je posvetil glasbi, predvsem opernemu ustvarjanju. Med njegovimi lepšimi spomini so delo v ljubljanski Operi, prepevanje v Slovenskem oktetu, mnogi nastopi po svetu, pa tudi ustanovitev in bogato ustvarjanje Primorskega mednarodnega glasbenega festivala in Glasbenega gledališča Figaro.