Is podcast
V oddaji, ki jo že vrsto let ustvarjamo s prof. dr. Jožetom Ramovšem, smo po Slomškovi nedelji razmišljali o pomenu vseživljenjskega učenja, o vrednotah, ki osrečujejo in gradijo kakovostnejše sobivanje. Ob navdihu Slomškovih misli in na drugi strani sodobnih dognanjih, kaj nas v duhu resnično vodi v prihodnost.
V oddaji, ki jo že vrsto let ustvarjamo s prof. dr. Jožetom Ramovšem, smo po Slomškovi nedelji razmišljali o pomenu vseživljenjskega učenja, o vrednotah, ki osrečujejo in gradijo kakovostnejše sobivanje. Ob navdihu Slomškovih misli in na drugi strani sodobnih dognanjih, kaj nas v duhu resnično vodi v prihodnost.
V oddaji, ki jo že vrsto let ustvarjamo s prof. dr. Jožetom Ramovšem, smo po Slomškovi nedelji razmišljali o pomenu vseživljenjskega učenja, o vrednotah, ki osrečujejo in gradijo kakovostnejše sobivanje. Ob navdihu Slomškovih misli in na drugi strani sodobnih dognanjih, kaj nas v duhu resnično vodi v prihodnost.
Za sožitje
V sklopu rednih oddaj z dr. Jožetom Ramovšem smo v prazničnem večeru ob devetindvajseti obletnici našega rednega oddajanja, neprekinjeno štiriindvajset let, izpostavili nekaj dobrih praks sožitja med radiem in poslušalci. Prostor, ki ga soustvarjamo, številnim pomeni uteho, prinaša bližino in osmišlja tudi trenutke osamljenosti in preizkušenj. V tem smo gotovo unikum slovenskega medijskega prostora. V nadaljevanju pa je dr. Ramovš razvil misel o pomenu in vsebini praznika ter praznovanja.
Za sožitje
V sklopu rednih oddaj z dr. Jožetom Ramovšem smo v prazničnem večeru ob devetindvajseti obletnici našega rednega oddajanja, neprekinjeno štiriindvajset let, izpostavili nekaj dobrih praks sožitja med radiem in poslušalci. Prostor, ki ga soustvarjamo, številnim pomeni uteho, prinaša bližino in osmišlja tudi trenutke osamljenosti in preizkušenj. V tem smo gotovo unikum slovenskega medijskega prostora. V nadaljevanju pa je dr. Ramovš razvil misel o pomenu in vsebini praznika ter praznovanja.
Za sožitje
S prof. dr. Jožetom Ramovšem smo govorili o utrjevanju pozitivnega odnosa do življenja, ki je večje od nas. Vsebine pogovorov so obrazložene tudi v njegovi knjigi Za sožitje. Ob junijskem prazniku državnosti pa v pogovoru ovrednotili tudi pomen in vlogo narodne zavesti, pripadnosti domovini, narodu, kulturi, jeziku, tudi družini, v katerih smo zakoreninjeni. To je podstat, ki daje smisel. Ljudje se razvijamo do poslednjega dne, tudi v starosti. Tretje obdobje je ravno tako pomembno kot predhodna, otroštvo in aktivna delovna doba. Kako starosti dati smisel, slišite v razmišljanjih našega sogovornika.
Za sožitje
S prof. dr. Jožetom Ramovšem smo govorili o utrjevanju pozitivnega odnosa do življenja, ki je večje od nas. Vsebine pogovorov so obrazložene tudi v njegovi knjigi Za sožitje. Ob junijskem prazniku državnosti pa v pogovoru ovrednotili tudi pomen in vlogo narodne zavesti, pripadnosti domovini, narodu, kulturi, jeziku, tudi družini, v katerih smo zakoreninjeni. To je podstat, ki daje smisel. Ljudje se razvijamo do poslednjega dne, tudi v starosti. Tretje obdobje je ravno tako pomembno kot predhodna, otroštvo in aktivna delovna doba. Kako starosti dati smisel, slišite v razmišljanjih našega sogovornika.
Za sožitje
S prof. dr. Jožetom Ramovšem iz Inštituta Antona Trstenjaka smo v sklopu oddaj Za sožitje v marcu, ker je v tem mesecu več prazničnih poudarkov o materinstvu, očetovstvu, ženah, možeh, govorili o partnerskem odnosu, ki je temelj vseh ostalih. Dve naravi sta, oče in mati, oba morata znati tako poslušati kot pripovedovati. Če brišemo meje in ni jasnosti v partnerski vlogi med moškim in žensko, če ne znamo poslušati, ne dobro povedati, nastane kaos. Prepoznate vzorec? Kako gradimo partnerski odnos in ga negujemo, da ostaneta mož in žena skupaj, da se njuna ljubezen utrjuje, vse življenje, je bil osnovni poudarek tokratnega pogovora.
Za sožitje
S prof. dr. Jožetom Ramovšem iz Inštituta Antona Trstenjaka smo v sklopu oddaj Za sožitje v marcu, ker je v tem mesecu več prazničnih poudarkov o materinstvu, očetovstvu, ženah, možeh, govorili o partnerskem odnosu, ki je temelj vseh ostalih. Dve naravi sta, oče in mati, oba morata znati tako poslušati kot pripovedovati. Če brišemo meje in ni jasnosti v partnerski vlogi med moškim in žensko, če ne znamo poslušati, ne dobro povedati, nastane kaos. Prepoznate vzorec? Kako gradimo partnerski odnos in ga negujemo, da ostaneta mož in žena skupaj, da se njuna ljubezen utrjuje, vse življenje, je bil osnovni poudarek tokratnega pogovora.
Za sožitje
V sklopu oddaj, ki jih že vrsto let redno pripravljamo s prof. dr. Jožetom Ramovšem, z Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje, nadaljujemo pogovor o spodbujanju lastnega razvoja. Strli smo nekaj stereotipov o starosti. Če omenimo le dva od najpogostejših, prvega, da je starost čas nazadovanja, ko ne moremo ničesar bistvenega več storiti in drugega, da s starostjo pride tudi modrost. Razblinili pa smo tudi prenekatero iluzijo. Vedno lahko kaj naredimo, da smo zadovoljnejši s seboj in dobro v odnosih z drugimi.
Za sožitje
V sklopu oddaj, ki jih že vrsto let redno pripravljamo s prof. dr. Jožetom Ramovšem, z Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje, nadaljujemo pogovor o spodbujanju lastnega razvoja. Strli smo nekaj stereotipov o starosti. Če omenimo le dva od najpogostejših, prvega, da je starost čas nazadovanja, ko ne moremo ničesar bistvenega več storiti in drugega, da s starostjo pride tudi modrost. Razblinili pa smo tudi prenekatero iluzijo. Vedno lahko kaj naredimo, da smo zadovoljnejši s seboj in dobro v odnosih z drugimi.
Za sožitje
V sklopu rednih oddaj s prof. dr. Jožetom Ramovšem smo govorili o alkoholizmu, ki je zelo kompleksen problem sodobne družbe. Vzrokov je veliko, zakaj posameznik postane zasvojen z alkoholom. Bistrina, strokovnost in razgledanost sogovornika, tudi avtorja več knjig o alkoholizmu, se ne utaplja v analizah in teorijah, ki na papirju morda še zdržijo, v praksi pa so si primeri med seboj tako različni, kot smo si različni ljudje, in je treba v reševanje alkoholizma v naši družbi vpeti vse mogoče strokovne vede ter delovati na dolgi rok. Tudi na Inštitutu Antona Trstenjaka lahko najdete več informacij.
Za sožitje
V sklopu rednih oddaj s prof. dr. Jožetom Ramovšem smo govorili o alkoholizmu, ki je zelo kompleksen problem sodobne družbe. Vzrokov je veliko, zakaj posameznik postane zasvojen z alkoholom. Bistrina, strokovnost in razgledanost sogovornika, tudi avtorja več knjig o alkoholizmu, se ne utaplja v analizah in teorijah, ki na papirju morda še zdržijo, v praksi pa so si primeri med seboj tako različni, kot smo si različni ljudje, in je treba v reševanje alkoholizma v naši družbi vpeti vse mogoče strokovne vede ter delovati na dolgi rok. Tudi na Inštitutu Antona Trstenjaka lahko najdete več informacij.
Za sožitje
Obeležili smo mednarodni dan starejših in dan t.i. družinskih oskrbovancev. O medgeneracijskem sodelovanju smo se v oddaji Za več sožitja, pogovarjali z dr. Jožetom Ramovšem.
Za sožitje
Obeležili smo mednarodni dan starejših in dan t.i. družinskih oskrbovancev. O medgeneracijskem sodelovanju smo se v oddaji Za več sožitja, pogovarjali z dr. Jožetom Ramovšem.
Za sožitje
V sklopu oddaj “Za sožitje” smo se v julijskem pogovoru s prof. dr. Jožetom Ramovšem ustavili pri delih dveh velikih osebnosti našega časa. Poletje je čas, ko ob sprostitvi nekaterih obveznosti lahko pogosteje vzamemo v roke knjige in beremo. Počitniški čas je priložnost za drugačno delo, za osvajanje novega znanja, za pridobivanje drugačnih izkušenj, tudi za premislek o življenju, ki ga živimo in o naših razmerjih sobivanja. Frankel in Lukasova sta imeni, ob katerih smo se zaustavili. Ljudje imamo voljo, potrebo po smislu. To je moč v nas, s katero se dvigamo nad nagone. Če ima to kar delamo (mislimo, čutimo, kar se z nami odgaja, da vse to ni brez veze) smisel, je to največja sila. Brez smisla se sesedemo, stopimo, kot na pomladnem soncu sneženi mož. V vsakem trenutkom v tistem kar počnemo, iščimo smisel. Življenje se razvija, vsak od nas se, družba in narava se, zato je smisel, ki ga moramo iskati in najti, vsak trenutek drugačen, v vsaki situaciji drugačen, in če kje obstanemo je to zagrenjenost, črnoglednost.
Za sožitje
V sklopu oddaj “Za sožitje” smo se v julijskem pogovoru s prof. dr. Jožetom Ramovšem ustavili pri delih dveh velikih osebnosti našega časa. Poletje je čas, ko ob sprostitvi nekaterih obveznosti lahko pogosteje vzamemo v roke knjige in beremo. Počitniški čas je priložnost za drugačno delo, za osvajanje novega znanja, za pridobivanje drugačnih izkušenj, tudi za premislek o življenju, ki ga živimo in o naših razmerjih sobivanja. Frankel in Lukasova sta imeni, ob katerih smo se zaustavili. Ljudje imamo voljo, potrebo po smislu. To je moč v nas, s katero se dvigamo nad nagone. Če ima to kar delamo (mislimo, čutimo, kar se z nami odgaja, da vse to ni brez veze) smisel, je to največja sila. Brez smisla se sesedemo, stopimo, kot na pomladnem soncu sneženi mož. V vsakem trenutkom v tistem kar počnemo, iščimo smisel. Življenje se razvija, vsak od nas se, družba in narava se, zato je smisel, ki ga moramo iskati in najti, vsak trenutek drugačen, v vsaki situaciji drugačen, in če kje obstanemo je to zagrenjenost, črnoglednost.
Skrb za lepo sožitje v družbi in dolgotrajna oskrba sta bili dolga desetletja vsebini na stranskem tiru. Zavedanje o pomenu tega področja se je začelo prebujati ob spoznanju vse bolj starajoče družbe. V oddajah Za sožitje zato, z razmišljanji antropologa dr. Jožeta Ramovša, spodbujamo k lepšim in kakovostnejšim medsebojnim odnosom.
Moja zgodba
Ob državnem prazniku, dnevu Rudolfa Maistra (23. 11.), so v njegovi rojstni hiši v Kamniku pripravili razstavo Zgodbe Maistrovih predmetov, iz virtualnega v resnično. Sprehod po razstavi ponudi vpogled v življenje karizmatičnega generala in pesnika skozi dediščino, ki jo hranijo sodelujoče ustanove in bogat družinski arhiv Maistrovih. Razstavo in s tem Rudolfa Maistra nam je predstavila avtorica razstave, kustosinja Alenka Juvan.
Lahko noč, moj angel
Kako hitro se umaže obleka ali tla v stanovanju. Ali roke. Kako hitro si umažemo …
Komentar tedna
V preteklih dneh je bil na obisku veliki slovenski misijonar, ki sta ga oče in mama po slovensko krstila za Petra in ga vse življenje klicala po slovensko Peter, pa ga skoraj vsi Slovenci z nekakšnim nezavednim sladostrastjem in neverjetno doslednostjo imenujejo s tujim imenom. Tudi on je rekel, da se moramo dvigniti, ko vidimo, da grejo stvari narobe. Zagotovo nam bo šteto v dobro. Več kot dovolj je še drugih pasti, zaradi katerih utegnejo biti naše duše prelahke in bo na koncu še vedno naše edino upanje – solza Brezmadežne.
Komentar je pripravil Lenart Rihar, ravnatelj Rafaelove družbe.
Zgodbe za otroke
V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta.
Slovencem po svetu in domovini
Revija Duhovno življenje, ki jo izdajajo slovenski duhovniki v Buenos Airesu, izhaja že 90 let. Urednik Tone Mizerit nam je povedal, da obravnavajo verske in družine tematike, objavljajo še članke o duhovnosti, novice o slovenskih prireditvah in delovanju, ki je izjemno. V Buenos Airesu pa izhajata še tednik Oznanilo in priloga, namenjena šolarjem, Božje stezice. Slednje in Duhovno življenje izhajata izključno v slovenščini, razmišljajo pa, da bi zaradi slabšega znanja jezika začeli izhajati dvojezično. Urednik Tone Mizerit je še naglasil, da je Duhovno življenje najstarejša slovenska revija na svetu, ki izhaja neprekinjeno.
S svetnikom na ti
Se zgodi tudi med svetniki, kaj se ne bi med posvečenimi osebami, med umetniki pa je to tako rekoč vsakdanji …
Ritem srca
Prisluhnili smo glasbi britanskega kantavtorja mlajše generacije Jonathan-a Ogden-a z njegove še čisto sveže EP plošče - Take Me Back.
V oddaji smo slišali: