Na god blaženega škofa A. M. Slomška smo z rednim sogovornikom prof. dr. Jožetom Ramovšem razmišljali o šolskem okolju, etiki in vrednotah za lepše sobivanje in sodelovanje, po zapisanih rekih in Slomškovih naukih. O vse pogostejšem pritoževanju je škof zapisal: Vsak naj pomete pred svojim pragom, veliko dobrega naj stori in s tem boljša svet. 

V nadaljevanju rednih srečevanj s prof. dr. Jožetom Ramovšem smo poudarili vsebinsko močan teden, začela ga je Krištofova nedelja, ki daje zgled človekoljubja, sledil je god Marije Magdalena, ki kaže na pomen prijateljstva, v istem tednu je bil god apostola Jakoba, ob katerem smo se v pogovoru z dr. Jožetom Ramovšem zaustavili pri vse bolj množičnih romanjih in težnji med ljudmi sodobnega časa v iskanju duhovnih sadov. Ob godu Marijinih staršev ter ob zadnji julijski nedelji, ko smo obeležili svetovni dan starih staršev in starejših sploh, pa smo z modrostjo sprejemanja svoje starosti zaokrožili lok premišljevanj. 

Vsebinsko raznolik pogovor s prof. dr. Jožetom Ramovšem, ker je takšen tudi mesec maj. Govorili smo o pomenu širšega evropskega povezovanja, o so/odločanju za boljši jutri; tudi o tem, kako kulturni razvoj pripomore k sožitju, pa o vzgoji za družino in o številnih spodbudah, ki nagovarjajo k osebnostnemu razvoju. 

Evropska in naša slovenska kultura danes živita veliko soboto. Kdor zdrži v predpeklu Božjega molka, bo dočakal nedeljo, kot dar. V njeni moči bo obvladal trpljenje, ker bo imel vizijo vstajenjske nedelje, razvijal bo empatijo, solidarnost, so-čutenje enako kot svobodo. To je antropološko sporočilo. Podrobneje o razlagah ozadja takšne misli, pa v celotnem pogovoru s prof. dr. Jožetom Ramovšem. 

Dr. Jože Ramovš je soavtor oddaj, s katerim se srečujemo v radijskem etru vsak drugi mesec, ob četrtih torkovih večerih. Pred februarskim dnevom kulture in svetovnim dnevom maternega jezika, ki ga obeležujemo enaindvajsetega februarja, smo razmišljali o vlogi in pomenu jezika v sožitju. Jezik nastaja in se razvija z nami vred, je sestavni del naše človeškosti, materinščina vsekakor ni nekaj samoumevnega. Raba jezika je ključna za to, v kakšnih medsebojnih odnosih smo in bomo.

V sklopu rednih oddaj z dr. Jožetom Ramovšem smo v prazničnem večeru ob devetindvajseti obletnici našega rednega oddajanja, neprekinjeno štiriindvajset let, izpostavili nekaj dobrih praks sožitja med radiem in poslušalci. Prostor, ki ga soustvarjamo, številnim pomeni uteho, prinaša bližino in osmišlja tudi trenutke osamljenosti in preizkušenj. V tem smo gotovo unikum slovenskega medijskega prostora. V nadaljevanju pa je dr. Ramovš razvil misel o pomenu in vsebini praznika ter praznovanja. 

V oddaji, ki jo že vrsto let ustvarjamo s prof. dr. Jožetom Ramovšem, smo po Slomškovi nedelji razmišljali o pomenu vseživljenjskega učenja, o vrednotah, ki osrečujejo in gradijo kakovostnejše sobivanje. Ob navdihu Slomškovih misli in na drugi strani sodobnih dognanjih, kaj nas v duhu resnično vodi v prihodnost.

S prof. dr. Jožetom Ramovšem smo govorili o utrjevanju pozitivnega odnosa do življenja, ki je večje od nas. Vsebine pogovorov so obrazložene tudi v njegovi knjigi Za sožitje. Ob junijskem prazniku državnosti pa v pogovoru ovrednotili tudi pomen in vlogo narodne zavesti, pripadnosti domovini, narodu, kulturi, jeziku, tudi družini, v katerih smo zakoreninjeni. To je podstat, ki daje smisel. Ljudje se razvijamo do poslednjega dne, tudi v starosti. Tretje obdobje je ravno tako pomembno kot predhodna, otroštvo in aktivna delovna doba. Kako starosti dati smisel, slišite v razmišljanjih našega sogovornika.