S prof. dr. Jožetom Ramovšem iz Inštituta Antona Trstenjaka smo v sklopu oddaj Za sožitje v marcu, ker je v tem mesecu več prazničnih poudarkov o materinstvu, očetovstvu, ženah, možeh, govorili o partnerskem odnosu, ki je temelj vseh ostalih. Dve naravi sta, oče in mati, oba morata znati tako poslušati kot pripovedovati. Če brišemo meje in ni jasnosti v partnerski vlogi med moškim in žensko, če ne znamo poslušati, ne dobro povedati, nastane kaos. Prepoznate vzorec? Kako gradimo partnerski odnos in ga negujemo, da ostaneta mož in žena skupaj, da se njuna ljubezen utrjuje, vse življenje, je bil osnovni poudarek tokratnega pogovora.

V sklopu oddaj, ki jih že vrsto let redno pripravljamo s prof. dr. Jožetom Ramovšem, z Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje, nadaljujemo pogovor o spodbujanju lastnega razvoja. Strli smo nekaj stereotipov o starosti. Če omenimo le dva od najpogostejših, prvega, da je starost čas nazadovanja, ko ne moremo ničesar bistvenega več storiti in drugega, da s starostjo pride tudi modrost. Razblinili pa smo tudi prenekatero iluzijo. Vedno lahko kaj naredimo, da smo zadovoljnejši s seboj in dobro v odnosih z drugimi. 

V sklopu rednih oddaj s prof. dr. Jožetom Ramovšem smo govorili o alkoholizmu, ki je zelo kompleksen problem sodobne družbe. Vzrokov je veliko, zakaj posameznik postane zasvojen z alkoholom. Bistrina, strokovnost in razgledanost sogovornika, tudi avtorja več knjig o alkoholizmu, se ne utaplja v analizah in teorijah, ki na papirju morda še zdržijo, v praksi pa so si primeri med seboj tako različni, kot smo si različni ljudje, in je treba v reševanje alkoholizma v naši družbi vpeti vse mogoče strokovne vede ter delovati na dolgi rok. Tudi na Inštitutu Antona Trstenjaka lahko najdete več informacij.  

V sklopu oddaj “Za sožitje” smo se v julijskem pogovoru s prof. dr. Jožetom Ramovšem ustavili pri delih dveh velikih osebnosti našega časa. Poletje je čas, ko ob sprostitvi nekaterih obveznosti lahko pogosteje vzamemo v roke knjige in beremo. Počitniški čas je priložnost za drugačno delo, za osvajanje novega znanja, za pridobivanje drugačnih izkušenj, tudi za premislek o življenju, ki ga živimo in o naših razmerjih sobivanja. Frankel in Lukasova sta imeni, ob katerih smo se zaustavili. Ljudje imamo voljo, potrebo po smislu. To je moč v nas, s katero se dvigamo nad nagone. Če ima to kar delamo (mislimo, čutimo, kar se z nami odgaja, da vse to ni brez veze) smisel, je to največja sila. Brez smisla se sesedemo, stopimo, kot na pomladnem soncu sneženi mož. V vsakem trenutkom v tistem kar počnemo, iščimo smisel. Življenje se razvija, vsak od nas se, družba in narava se, zato je smisel, ki ga moramo iskati in najti, vsak trenutek drugačen, v vsaki situaciji drugačen, in če kje obstanemo je to zagrenjenost, črnoglednost. 

Zakoreninjenost, pogum za razvoj in sodelovanje ljudem omogoča prehod skozi zahtevnejša življenjska obdobja in izzive. Na praznik Marije Pomagaj smo v pogovoru osvetlili tradicijo Večera slovenskih krščanskih izročil, ki so ga v tujem svetu, daleč od rodne grudi, prvič obeležili naši rojaki. Izseljenci in zdomci so zdržali začetno samoto in strah ob izkoreninjenosti iz domovine in svojega dotedanjega načina življenja ter zbrali pogum za svobodo v ustvarjanju svoje nove kariere v novem okolju. Podobno nalogo ima vsak od nas ob večji spremembi v življenju in sožitju. To je misel našega sogovornika, dr. Jožeta Ramovša, izr. prof., antropologa in socialnega delavca z evropsko diplomo iz psihoterapije, predstojnika Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje.      

Ob Tednu družine in še vedno v aktualnem Letu sv. Jožefa smo v pogovoru s prof. dr. Jožetom Ramovšem z Inštituta Antona Trstenjaka izpostavili ravnovesje matere in očeta znotraj starševskih vlog. Pretirano poudarjanje le ene ali druge ne prinaša koristi, s tem v odnose vnašamo nemir, dobro je govoriti o dopolnjevanju moža in žene v starševstvu, kje sta drug drugemu obogatitev. Kako drug drugemu dajeta prostor ter s tem dejavno vplivata tudi na vzgojo otroka? 

Po nedelji Božje besede smo praznovali god cerkvenega učitelja Frančiška Saleškega, dan pozneje spreobrnitev apostola Pavla, v istem tednu godovni dan ustanoviteljice uršulink ter dan pozneje god še enega od stebrov cerkvenih učiteljev, Tomaža Akvinskega. Kako močne korenine so vsadili v evropsko družbo in spodbudili polet duha ter osvoboditev iz jarma zmot. Vse te poudarke smo zaobjeli v pogovoru s prof. dr. Jožetom Ramovšem z Inštituta Antona Trstenjaka. Ne samo prvo in ne samo drugo, le skupaj prinašata dobre sadove, zakoreninjenost v svobodi.