Is podcast
Odvisnost od odnosov

S prof. dr. Jožetom Ramovšem smo v prvi od cikla oddaj “Za sožitje” v letu 2021 najprej govorili o odvisnosti od odnosov. Kako loviti ravnovesje med samostojnostjo in odvisnostjo odnosov? Eno in drugo mora biti anakovredno za kakovostno in zdravo sobivanje. 

Nataša Ličen

družba odnosi pogovor svetovanje vzgoja

26. 1. 2021
Odvisnost od odnosov

S prof. dr. Jožetom Ramovšem smo v prvi od cikla oddaj “Za sožitje” v letu 2021 najprej govorili o odvisnosti od odnosov. Kako loviti ravnovesje med samostojnostjo in odvisnostjo odnosov? Eno in drugo mora biti anakovredno za kakovostno in zdravo sobivanje. 

Nataša Ličen

VEČ ...|26. 1. 2021
Odvisnost od odnosov

S prof. dr. Jožetom Ramovšem smo v prvi od cikla oddaj “Za sožitje” v letu 2021 najprej govorili o odvisnosti od odnosov. Kako loviti ravnovesje med samostojnostjo in odvisnostjo odnosov? Eno in drugo mora biti anakovredno za kakovostno in zdravo sobivanje. 

Nataša Ličen

družbaodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Za sožitje

VEČ ...|26. 7. 2022
Dr. Jože Ramovš: Če hočemo razviti sebe, pomagajmo drugim. Če hočemo pomagati drugim, poskrbimo zase.

V sklopu oddaj “Za sožitje” smo se v julijskem pogovoru s prof. dr. Jožetom Ramovšem ustavili pri delih dveh velikih osebnosti našega časa. Poletje je čas, ko ob sprostitvi nekaterih obveznosti lahko pogosteje vzamemo v roke knjige in beremo. Počitniški čas je priložnost za drugačno delo, za osvajanje novega znanja, za pridobivanje drugačnih izkušenj, tudi za premislek o življenju, ki ga živimo in o naših razmerjih sobivanja. Frankel in Lukasova sta imeni, ob katerih smo se zaustavili. Ljudje imamo voljo, potrebo po smislu. To je moč v nas, s katero se dvigamo nad nagone. Če ima to kar delamo (mislimo, čutimo, kar se z nami odgaja, da vse to ni brez veze) smisel, je to največja sila. Brez smisla se sesedemo, stopimo, kot na pomladnem soncu sneženi mož. V vsakem trenutkom v tistem kar počnemo, iščimo smisel. Življenje se razvija, vsak od nas se, družba in narava se, zato je smisel, ki ga moramo iskati in najti, vsak trenutek drugačen, v vsaki situaciji drugačen, in če kje obstanemo je to zagrenjenost, črnoglednost. 

Dr. Jože Ramovš: Če hočemo razviti sebe, pomagajmo drugim. Če hočemo pomagati drugim, poskrbimo zase.

V sklopu oddaj “Za sožitje” smo se v julijskem pogovoru s prof. dr. Jožetom Ramovšem ustavili pri delih dveh velikih osebnosti našega časa. Poletje je čas, ko ob sprostitvi nekaterih obveznosti lahko pogosteje vzamemo v roke knjige in beremo. Počitniški čas je priložnost za drugačno delo, za osvajanje novega znanja, za pridobivanje drugačnih izkušenj, tudi za premislek o življenju, ki ga živimo in o naših razmerjih sobivanja. Frankel in Lukasova sta imeni, ob katerih smo se zaustavili. Ljudje imamo voljo, potrebo po smislu. To je moč v nas, s katero se dvigamo nad nagone. Če ima to kar delamo (mislimo, čutimo, kar se z nami odgaja, da vse to ni brez veze) smisel, je to največja sila. Brez smisla se sesedemo, stopimo, kot na pomladnem soncu sneženi mož. V vsakem trenutkom v tistem kar počnemo, iščimo smisel. Življenje se razvija, vsak od nas se, družba in narava se, zato je smisel, ki ga moramo iskati in najti, vsak trenutek drugačen, v vsaki situaciji drugačen, in če kje obstanemo je to zagrenjenost, črnoglednost. 

družba kultura medgeneracijsko sožitje pogovor odnosi

Za sožitje

Dr. Jože Ramovš: Če hočemo razviti sebe, pomagajmo drugim. Če hočemo pomagati drugim, poskrbimo zase.

V sklopu oddaj “Za sožitje” smo se v julijskem pogovoru s prof. dr. Jožetom Ramovšem ustavili pri delih dveh velikih osebnosti našega časa. Poletje je čas, ko ob sprostitvi nekaterih obveznosti lahko pogosteje vzamemo v roke knjige in beremo. Počitniški čas je priložnost za drugačno delo, za osvajanje novega znanja, za pridobivanje drugačnih izkušenj, tudi za premislek o življenju, ki ga živimo in o naših razmerjih sobivanja. Frankel in Lukasova sta imeni, ob katerih smo se zaustavili. Ljudje imamo voljo, potrebo po smislu. To je moč v nas, s katero se dvigamo nad nagone. Če ima to kar delamo (mislimo, čutimo, kar se z nami odgaja, da vse to ni brez veze) smisel, je to največja sila. Brez smisla se sesedemo, stopimo, kot na pomladnem soncu sneženi mož. V vsakem trenutkom v tistem kar počnemo, iščimo smisel. Življenje se razvija, vsak od nas se, družba in narava se, zato je smisel, ki ga moramo iskati in najti, vsak trenutek drugačen, v vsaki situaciji drugačen, in če kje obstanemo je to zagrenjenost, črnoglednost. 

VEČ ...|26. 7. 2022
Dr. Jože Ramovš: Če hočemo razviti sebe, pomagajmo drugim. Če hočemo pomagati drugim, poskrbimo zase.

V sklopu oddaj “Za sožitje” smo se v julijskem pogovoru s prof. dr. Jožetom Ramovšem ustavili pri delih dveh velikih osebnosti našega časa. Poletje je čas, ko ob sprostitvi nekaterih obveznosti lahko pogosteje vzamemo v roke knjige in beremo. Počitniški čas je priložnost za drugačno delo, za osvajanje novega znanja, za pridobivanje drugačnih izkušenj, tudi za premislek o življenju, ki ga živimo in o naših razmerjih sobivanja. Frankel in Lukasova sta imeni, ob katerih smo se zaustavili. Ljudje imamo voljo, potrebo po smislu. To je moč v nas, s katero se dvigamo nad nagone. Če ima to kar delamo (mislimo, čutimo, kar se z nami odgaja, da vse to ni brez veze) smisel, je to največja sila. Brez smisla se sesedemo, stopimo, kot na pomladnem soncu sneženi mož. V vsakem trenutkom v tistem kar počnemo, iščimo smisel. Življenje se razvija, vsak od nas se, družba in narava se, zato je smisel, ki ga moramo iskati in najti, vsak trenutek drugačen, v vsaki situaciji drugačen, in če kje obstanemo je to zagrenjenost, črnoglednost. 

Nataša Ličen

družba kultura medgeneracijsko sožitje pogovor odnosi

Za sožitje

VEČ ...|24. 5. 2022
Dr. Jože Ramovš: Zdrava zakoreninjenost, pogum za razvoj in sodelovanje

Zakoreninjenost, pogum za razvoj in sodelovanje ljudem omogoča prehod skozi zahtevnejša življenjska obdobja in izzive. Na praznik Marije Pomagaj smo v pogovoru osvetlili tradicijo Večera slovenskih krščanskih izročil, ki so ga v tujem svetu, daleč od rodne grudi, prvič obeležili naši rojaki. Izseljenci in zdomci so zdržali začetno samoto in strah ob izkoreninjenosti iz domovine in svojega dotedanjega načina življenja ter zbrali pogum za svobodo v ustvarjanju svoje nove kariere v novem okolju. Podobno nalogo ima vsak od nas ob večji spremembi v življenju in sožitju. To je misel našega sogovornika, dr. Jožeta Ramovša, izr. prof., antropologa in socialnega delavca z evropsko diplomo iz psihoterapije, predstojnika Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje.      

Dr. Jože Ramovš: Zdrava zakoreninjenost, pogum za razvoj in sodelovanje

Zakoreninjenost, pogum za razvoj in sodelovanje ljudem omogoča prehod skozi zahtevnejša življenjska obdobja in izzive. Na praznik Marije Pomagaj smo v pogovoru osvetlili tradicijo Večera slovenskih krščanskih izročil, ki so ga v tujem svetu, daleč od rodne grudi, prvič obeležili naši rojaki. Izseljenci in zdomci so zdržali začetno samoto in strah ob izkoreninjenosti iz domovine in svojega dotedanjega načina življenja ter zbrali pogum za svobodo v ustvarjanju svoje nove kariere v novem okolju. Podobno nalogo ima vsak od nas ob večji spremembi v življenju in sožitju. To je misel našega sogovornika, dr. Jožeta Ramovša, izr. prof., antropologa in socialnega delavca z evropsko diplomo iz psihoterapije, predstojnika Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje.      

medgeneracijsko sožitje odnosi pogovor družba duhovnost

Za sožitje

Dr. Jože Ramovš: Zdrava zakoreninjenost, pogum za razvoj in sodelovanje

Zakoreninjenost, pogum za razvoj in sodelovanje ljudem omogoča prehod skozi zahtevnejša življenjska obdobja in izzive. Na praznik Marije Pomagaj smo v pogovoru osvetlili tradicijo Večera slovenskih krščanskih izročil, ki so ga v tujem svetu, daleč od rodne grudi, prvič obeležili naši rojaki. Izseljenci in zdomci so zdržali začetno samoto in strah ob izkoreninjenosti iz domovine in svojega dotedanjega načina življenja ter zbrali pogum za svobodo v ustvarjanju svoje nove kariere v novem okolju. Podobno nalogo ima vsak od nas ob večji spremembi v življenju in sožitju. To je misel našega sogovornika, dr. Jožeta Ramovša, izr. prof., antropologa in socialnega delavca z evropsko diplomo iz psihoterapije, predstojnika Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje.      

VEČ ...|24. 5. 2022
Dr. Jože Ramovš: Zdrava zakoreninjenost, pogum za razvoj in sodelovanje

Zakoreninjenost, pogum za razvoj in sodelovanje ljudem omogoča prehod skozi zahtevnejša življenjska obdobja in izzive. Na praznik Marije Pomagaj smo v pogovoru osvetlili tradicijo Večera slovenskih krščanskih izročil, ki so ga v tujem svetu, daleč od rodne grudi, prvič obeležili naši rojaki. Izseljenci in zdomci so zdržali začetno samoto in strah ob izkoreninjenosti iz domovine in svojega dotedanjega načina življenja ter zbrali pogum za svobodo v ustvarjanju svoje nove kariere v novem okolju. Podobno nalogo ima vsak od nas ob večji spremembi v življenju in sožitju. To je misel našega sogovornika, dr. Jožeta Ramovša, izr. prof., antropologa in socialnega delavca z evropsko diplomo iz psihoterapije, predstojnika Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje.      

Nataša Ličen

medgeneracijsko sožitje odnosi pogovor družba duhovnost

Za sožitje

VEČ ...|22. 3. 2022
Jože Ramovš: Enakopravnost je skočila v enakost. Uniformiranost je industrijska paradigma.

Ob Tednu družine in še vedno v aktualnem Letu sv. Jožefa smo v pogovoru s prof. dr. Jožetom Ramovšem z Inštituta Antona Trstenjaka izpostavili ravnovesje matere in očeta znotraj starševskih vlog. Pretirano poudarjanje le ene ali druge ne prinaša koristi, s tem v odnose vnašamo nemir, dobro je govoriti o dopolnjevanju moža in žene v starševstvu, kje sta drug drugemu obogatitev. Kako drug drugemu dajeta prostor ter s tem dejavno vplivata tudi na vzgojo otroka? 

Jože Ramovš: Enakopravnost je skočila v enakost. Uniformiranost je industrijska paradigma.

Ob Tednu družine in še vedno v aktualnem Letu sv. Jožefa smo v pogovoru s prof. dr. Jožetom Ramovšem z Inštituta Antona Trstenjaka izpostavili ravnovesje matere in očeta znotraj starševskih vlog. Pretirano poudarjanje le ene ali druge ne prinaša koristi, s tem v odnose vnašamo nemir, dobro je govoriti o dopolnjevanju moža in žene v starševstvu, kje sta drug drugemu obogatitev. Kako drug drugemu dajeta prostor ter s tem dejavno vplivata tudi na vzgojo otroka? 

družba kultura medgeneracijsko sožitje svetovanje vzgoja

Za sožitje

Jože Ramovš: Enakopravnost je skočila v enakost. Uniformiranost je industrijska paradigma.

Ob Tednu družine in še vedno v aktualnem Letu sv. Jožefa smo v pogovoru s prof. dr. Jožetom Ramovšem z Inštituta Antona Trstenjaka izpostavili ravnovesje matere in očeta znotraj starševskih vlog. Pretirano poudarjanje le ene ali druge ne prinaša koristi, s tem v odnose vnašamo nemir, dobro je govoriti o dopolnjevanju moža in žene v starševstvu, kje sta drug drugemu obogatitev. Kako drug drugemu dajeta prostor ter s tem dejavno vplivata tudi na vzgojo otroka? 

VEČ ...|22. 3. 2022
Jože Ramovš: Enakopravnost je skočila v enakost. Uniformiranost je industrijska paradigma.

Ob Tednu družine in še vedno v aktualnem Letu sv. Jožefa smo v pogovoru s prof. dr. Jožetom Ramovšem z Inštituta Antona Trstenjaka izpostavili ravnovesje matere in očeta znotraj starševskih vlog. Pretirano poudarjanje le ene ali druge ne prinaša koristi, s tem v odnose vnašamo nemir, dobro je govoriti o dopolnjevanju moža in žene v starševstvu, kje sta drug drugemu obogatitev. Kako drug drugemu dajeta prostor ter s tem dejavno vplivata tudi na vzgojo otroka? 

Nataša Ličen

družba kultura medgeneracijsko sožitje svetovanje vzgoja

Za sožitje

VEČ ...|25. 1. 2022
Če sam ne znam, bom pa druge učil.

Po nedelji Božje besede smo praznovali god cerkvenega učitelja Frančiška Saleškega, dan pozneje spreobrnitev apostola Pavla, v istem tednu godovni dan ustanoviteljice uršulink ter dan pozneje god še enega od stebrov cerkvenih učiteljev, Tomaža Akvinskega. Kako močne korenine so vsadili v evropsko družbo in spodbudili polet duha ter osvoboditev iz jarma zmot. Vse te poudarke smo zaobjeli v pogovoru s prof. dr. Jožetom Ramovšem z Inštituta Antona Trstenjaka. Ne samo prvo in ne samo drugo, le skupaj prinašata dobre sadove, zakoreninjenost v svobodi

Če sam ne znam, bom pa druge učil.

Po nedelji Božje besede smo praznovali god cerkvenega učitelja Frančiška Saleškega, dan pozneje spreobrnitev apostola Pavla, v istem tednu godovni dan ustanoviteljice uršulink ter dan pozneje god še enega od stebrov cerkvenih učiteljev, Tomaža Akvinskega. Kako močne korenine so vsadili v evropsko družbo in spodbudili polet duha ter osvoboditev iz jarma zmot. Vse te poudarke smo zaobjeli v pogovoru s prof. dr. Jožetom Ramovšem z Inštituta Antona Trstenjaka. Ne samo prvo in ne samo drugo, le skupaj prinašata dobre sadove, zakoreninjenost v svobodi

družba kultura medgeneracijsko sožitje pogovor vzgoja odnosi

Za sožitje

Če sam ne znam, bom pa druge učil.

Po nedelji Božje besede smo praznovali god cerkvenega učitelja Frančiška Saleškega, dan pozneje spreobrnitev apostola Pavla, v istem tednu godovni dan ustanoviteljice uršulink ter dan pozneje god še enega od stebrov cerkvenih učiteljev, Tomaža Akvinskega. Kako močne korenine so vsadili v evropsko družbo in spodbudili polet duha ter osvoboditev iz jarma zmot. Vse te poudarke smo zaobjeli v pogovoru s prof. dr. Jožetom Ramovšem z Inštituta Antona Trstenjaka. Ne samo prvo in ne samo drugo, le skupaj prinašata dobre sadove, zakoreninjenost v svobodi

VEČ ...|25. 1. 2022
Če sam ne znam, bom pa druge učil.

Po nedelji Božje besede smo praznovali god cerkvenega učitelja Frančiška Saleškega, dan pozneje spreobrnitev apostola Pavla, v istem tednu godovni dan ustanoviteljice uršulink ter dan pozneje god še enega od stebrov cerkvenih učiteljev, Tomaža Akvinskega. Kako močne korenine so vsadili v evropsko družbo in spodbudili polet duha ter osvoboditev iz jarma zmot. Vse te poudarke smo zaobjeli v pogovoru s prof. dr. Jožetom Ramovšem z Inštituta Antona Trstenjaka. Ne samo prvo in ne samo drugo, le skupaj prinašata dobre sadove, zakoreninjenost v svobodi

Nataša Ličen

družba kultura medgeneracijsko sožitje pogovor vzgoja odnosi

Za sožitje

VEČ ...|23. 11. 2021
Ljudje smo po svoji naravi skupinska bitja, kjer se lahko zdrave sile, ki so v nas, najbolj izrazijo in razvijejo.

Osnovna človeška skupina je družina. Človek je individum, toda tesno in v prvih letih je to ključnega preživetvenega pomena, vpet v sožitje skupine ljudi. Vsaka skupina pa je v nevarnosti, da iz ravnovesja pade v skrajnosti in patologije. Nekaj zdravih namigov za ohranjanje kakovostnih skupin je v oddaji predstavil prof.  dr. Jože Ramovš, avtor knjige “Sožitje v družini”, ki služi kot vodilo radijskih večernih pogovorov. Ob Dnevu Rudolfa Maistra smo govorili tudi o veličini generala, pomembne slovenske zgodovinske osebnosti. Začeli pa z neravnovesjem sodobne družbe, ki jo opažamo in se je v zgodovini vedno kazalo ob večjih spremembah ter novih izumih. 

Ljudje smo po svoji naravi skupinska bitja, kjer se lahko zdrave sile, ki so v nas, najbolj izrazijo in razvijejo.

Osnovna človeška skupina je družina. Človek je individum, toda tesno in v prvih letih je to ključnega preživetvenega pomena, vpet v sožitje skupine ljudi. Vsaka skupina pa je v nevarnosti, da iz ravnovesja pade v skrajnosti in patologije. Nekaj zdravih namigov za ohranjanje kakovostnih skupin je v oddaji predstavil prof.  dr. Jože Ramovš, avtor knjige “Sožitje v družini”, ki služi kot vodilo radijskih večernih pogovorov. Ob Dnevu Rudolfa Maistra smo govorili tudi o veličini generala, pomembne slovenske zgodovinske osebnosti. Začeli pa z neravnovesjem sodobne družbe, ki jo opažamo in se je v zgodovini vedno kazalo ob večjih spremembah ter novih izumih. 

družba kultura medgeneracijsko sožitje odnosi pogovor kultura

Za sožitje

Ljudje smo po svoji naravi skupinska bitja, kjer se lahko zdrave sile, ki so v nas, najbolj izrazijo in razvijejo.

Osnovna človeška skupina je družina. Človek je individum, toda tesno in v prvih letih je to ključnega preživetvenega pomena, vpet v sožitje skupine ljudi. Vsaka skupina pa je v nevarnosti, da iz ravnovesja pade v skrajnosti in patologije. Nekaj zdravih namigov za ohranjanje kakovostnih skupin je v oddaji predstavil prof.  dr. Jože Ramovš, avtor knjige “Sožitje v družini”, ki služi kot vodilo radijskih večernih pogovorov. Ob Dnevu Rudolfa Maistra smo govorili tudi o veličini generala, pomembne slovenske zgodovinske osebnosti. Začeli pa z neravnovesjem sodobne družbe, ki jo opažamo in se je v zgodovini vedno kazalo ob večjih spremembah ter novih izumih. 

VEČ ...|23. 11. 2021
Ljudje smo po svoji naravi skupinska bitja, kjer se lahko zdrave sile, ki so v nas, najbolj izrazijo in razvijejo.

Osnovna človeška skupina je družina. Človek je individum, toda tesno in v prvih letih je to ključnega preživetvenega pomena, vpet v sožitje skupine ljudi. Vsaka skupina pa je v nevarnosti, da iz ravnovesja pade v skrajnosti in patologije. Nekaj zdravih namigov za ohranjanje kakovostnih skupin je v oddaji predstavil prof.  dr. Jože Ramovš, avtor knjige “Sožitje v družini”, ki služi kot vodilo radijskih večernih pogovorov. Ob Dnevu Rudolfa Maistra smo govorili tudi o veličini generala, pomembne slovenske zgodovinske osebnosti. Začeli pa z neravnovesjem sodobne družbe, ki jo opažamo in se je v zgodovini vedno kazalo ob večjih spremembah ter novih izumih. 

Nataša Ličen

družba kultura medgeneracijsko sožitje odnosi pogovor kultura

Za sožitje

VEČ ...|28. 9. 2021
Sodelovanje in vključenost prinašata polno zadovoljstvo

Zaprtost v krogu, kjer se vrtimo okrog svojega središča, nas vse bolj oddaljuje od smisla sobivanja. Tudi od izpolnjujočega zadovoljstva. Kako graditi sožitje, odnose, ki poživljajo, vključujejo, nagrajujejo in obogatijo vse vpletene?, smo vprašali rednega sogovornika prof. dr. Jožeta Ramovša, avtorja knjige “Sožitje v družini”

Sodelovanje in vključenost prinašata polno zadovoljstvo

Zaprtost v krogu, kjer se vrtimo okrog svojega središča, nas vse bolj oddaljuje od smisla sobivanja. Tudi od izpolnjujočega zadovoljstva. Kako graditi sožitje, odnose, ki poživljajo, vključujejo, nagrajujejo in obogatijo vse vpletene?, smo vprašali rednega sogovornika prof. dr. Jožeta Ramovša, avtorja knjige “Sožitje v družini”

družba kultura medgeneracijsko sožitje odnosi svetovanje pogovor

Za sožitje

Sodelovanje in vključenost prinašata polno zadovoljstvo

Zaprtost v krogu, kjer se vrtimo okrog svojega središča, nas vse bolj oddaljuje od smisla sobivanja. Tudi od izpolnjujočega zadovoljstva. Kako graditi sožitje, odnose, ki poživljajo, vključujejo, nagrajujejo in obogatijo vse vpletene?, smo vprašali rednega sogovornika prof. dr. Jožeta Ramovša, avtorja knjige “Sožitje v družini”

VEČ ...|28. 9. 2021
Sodelovanje in vključenost prinašata polno zadovoljstvo

Zaprtost v krogu, kjer se vrtimo okrog svojega središča, nas vse bolj oddaljuje od smisla sobivanja. Tudi od izpolnjujočega zadovoljstva. Kako graditi sožitje, odnose, ki poživljajo, vključujejo, nagrajujejo in obogatijo vse vpletene?, smo vprašali rednega sogovornika prof. dr. Jožeta Ramovša, avtorja knjige “Sožitje v družini”

Nataša Ličen

družba kultura medgeneracijsko sožitje odnosi svetovanje pogovor

Za sožitje

VEČ ...|27. 7. 2021
Zlate besede olike

Z rednim sogovornikom dr. Jožetom Ramovšem smo govorili o zlatih besedah olike. So del polnega, ljubečega in uresničenega življenja. Kot redno menjamo telefon s sodobnejšim, je treba tudi v medsebojnih odnosih delati na razvoju in izboljšavah. 

Zlate besede olike

Z rednim sogovornikom dr. Jožetom Ramovšem smo govorili o zlatih besedah olike. So del polnega, ljubečega in uresničenega življenja. Kot redno menjamo telefon s sodobnejšim, je treba tudi v medsebojnih odnosih delati na razvoju in izboljšavah. 

družba kultura medgeneracijsko sožitje izobraževanje svetovanje pogovor odnosi vzgoja

Za sožitje

Zlate besede olike

Z rednim sogovornikom dr. Jožetom Ramovšem smo govorili o zlatih besedah olike. So del polnega, ljubečega in uresničenega življenja. Kot redno menjamo telefon s sodobnejšim, je treba tudi v medsebojnih odnosih delati na razvoju in izboljšavah. 

VEČ ...|27. 7. 2021
Zlate besede olike

Z rednim sogovornikom dr. Jožetom Ramovšem smo govorili o zlatih besedah olike. So del polnega, ljubečega in uresničenega življenja. Kot redno menjamo telefon s sodobnejšim, je treba tudi v medsebojnih odnosih delati na razvoju in izboljšavah. 

Nataša Ličen

družba kultura medgeneracijsko sožitje izobraževanje svetovanje pogovor odnosi vzgoja

Za sožitje

VEČ ...|25. 5. 2021
Sreča. Kaj je to, kako do nje in kako v njej ostati?

Sreča. Kako jo razumemo in si jo razlagamo? O sreči smo se pogovarjali, jo iskali in osvetlili več tez, kako do sreče, s prof. dr. Jožetom Ramovšem. Je največje nasprotje sreče, ko v življenju obtičimo? Sreča je vedno stranski produkt. Kaj je za srečo torej treba storiti prej? Oba velika učitelja g. Ramovša sta veliko razmišljala, raziskovala in pisala o sreči, Trstenjak in Frankl. 

Sreča. Kaj je to, kako do nje in kako v njej ostati?

Sreča. Kako jo razumemo in si jo razlagamo? O sreči smo se pogovarjali, jo iskali in osvetlili več tez, kako do sreče, s prof. dr. Jožetom Ramovšem. Je največje nasprotje sreče, ko v življenju obtičimo? Sreča je vedno stranski produkt. Kaj je za srečo torej treba storiti prej? Oba velika učitelja g. Ramovša sta veliko razmišljala, raziskovala in pisala o sreči, Trstenjak in Frankl. 

družba kultura medgeneracijsko sožitje duhovnost izobraževanje pogovor odnosi

Za sožitje

Sreča. Kaj je to, kako do nje in kako v njej ostati?

Sreča. Kako jo razumemo in si jo razlagamo? O sreči smo se pogovarjali, jo iskali in osvetlili več tez, kako do sreče, s prof. dr. Jožetom Ramovšem. Je največje nasprotje sreče, ko v življenju obtičimo? Sreča je vedno stranski produkt. Kaj je za srečo torej treba storiti prej? Oba velika učitelja g. Ramovša sta veliko razmišljala, raziskovala in pisala o sreči, Trstenjak in Frankl. 

VEČ ...|25. 5. 2021
Sreča. Kaj je to, kako do nje in kako v njej ostati?

Sreča. Kako jo razumemo in si jo razlagamo? O sreči smo se pogovarjali, jo iskali in osvetlili več tez, kako do sreče, s prof. dr. Jožetom Ramovšem. Je največje nasprotje sreče, ko v življenju obtičimo? Sreča je vedno stranski produkt. Kaj je za srečo torej treba storiti prej? Oba velika učitelja g. Ramovša sta veliko razmišljala, raziskovala in pisala o sreči, Trstenjak in Frankl. 

Nataša Ličen

družba kultura medgeneracijsko sožitje duhovnost izobraževanje pogovor odnosi

Za sožitje

Skrb za lepo sožitje v družbi in dolgotrajna oskrba sta bili dolga desetletja vsebini na stranskem tiru. Zavedanje o pomenu tega področja se je začelo prebujati ob spoznanju vse bolj starajoče družbe. V oddajah Za sožitje zato, z razmišljanji antropologa dr. Jožeta Ramovša, spodbujamo k lepšim in kakovostnejšim medsebojnim odnosom.

Nataša Ličen

Nataša Ličen

Priporočamo
|
Aktualno

Zgodbe za otroke

VEČ ...|14. 8. 2022
Dominik Savio

Dominik Savio, deček, ki je živel le petnajst let, a pustil sled, ki ljudem vseh časov kaže pravo pot h Gospodu. Slišali boste o njegovih krepostih in življenju, ki je bilo posvečeno Ljubezni.

Dominik Savio

Dominik Savio, deček, ki je živel le petnajst let, a pustil sled, ki ljudem vseh časov kaže pravo pot h Gospodu. Slišali boste o njegovih krepostih in življenju, ki je bilo posvečeno Ljubezni.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljice

Svetovalnica

VEČ ...|12. 8. 2022
Poletna ponudba slovenskih knjižnic

Neka misel pravi, da brez knjižnic nimamo ne preteklosti ne prihodnosti. O tem, kaj je mreža splošnih knjižnic in kaj tudi v poletnem času, ko imamo več časa za branje, nudijo knjižnice je več povedala naša gostja predsednica Združenja splošnih knjižnic Vesna Horžen.

Poletna ponudba slovenskih knjižnic

Neka misel pravi, da brez knjižnic nimamo ne preteklosti ne prihodnosti. O tem, kaj je mreža splošnih knjižnic in kaj tudi v poletnem času, ko imamo več časa za branje, nudijo knjižnice je več povedala naša gostja predsednica Združenja splošnih knjižnic Vesna Horžen.

Blaž Lesnik

svetovanjeknjigabranjeliteraturadopust

Pogovor o

VEČ ...|10. 8. 2022
O požarih

V tokratni oddaji Pogovor O smo se dotaknili silovitega požara, ki se je na Krasu razplamtel 15. julija in zajel več kot 2.000 hektarjev tako na slovenskem kot italijanskem delu planote Kras. Šlo je za največji požar v zgodovini samostojne Slovenije, ki je zahteval tudi aktivacijo državnega načrta za požare v naravnem okolju. Žal pa kraški požar ni edini večji požar v naravnem okolju v letošnjem poletju, niti ne edini na Primorskem. Vremenoslovci in klimatologi ob tem svarijo, da bodo tovrstni naravni pojavi kot posledica podnebnih sprememb vse pogostejši in silovitejši. V studiu smo gostili poveljnika Civilne zaščite za severno primorsko mag. Sama Kosmača.

O požarih

V tokratni oddaji Pogovor O smo se dotaknili silovitega požara, ki se je na Krasu razplamtel 15. julija in zajel več kot 2.000 hektarjev tako na slovenskem kot italijanskem delu planote Kras. Šlo je za največji požar v zgodovini samostojne Slovenije, ki je zahteval tudi aktivacijo državnega načrta za požare v naravnem okolju. Žal pa kraški požar ni edini večji požar v naravnem okolju v letošnjem poletju, niti ne edini na Primorskem. Vremenoslovci in klimatologi ob tem svarijo, da bodo tovrstni naravni pojavi kot posledica podnebnih sprememb vse pogostejši in silovitejši. V studiu smo gostili poveljnika Civilne zaščite za severno primorsko mag. Sama Kosmača.

Marcel Krek

družbaodnosinaravaizobraževanjesvetovanjepogovor

Sol in luč

VEČ ...|9. 8. 2022
Božo Rustja: Zgodbe za dušo, 8. izdaja

Kako premagati sovraštvo, strah, nezaupanje vase? Kako odkriti za kaj smo poklicani v ta svet? Kako razvijati svoje sposobnosti in znati prepoznavati bistvo?

To so vprašanja na katera odgovore ponujajo kratke zgodbe s poanto, ki vsakega posameznika drugače uči, tolaži, pa tudi nasmeje in osreči. 8. izdaja knjige z naslovom Zgodbe za dušo (izšla je pri založbi Ognjišče) priča o priljubljenosti. Gre za dopolnjeno izdajo z vajami za razmišljanje in mislimi in molitvami iz del duhovnega pisatelja Henrija Nouwena. Nekaj odlomkov smo objavili v tokratni oddaji.

Božo Rustja: Zgodbe za dušo, 8. izdaja

Kako premagati sovraštvo, strah, nezaupanje vase? Kako odkriti za kaj smo poklicani v ta svet? Kako razvijati svoje sposobnosti in znati prepoznavati bistvo?

To so vprašanja na katera odgovore ponujajo kratke zgodbe s poanto, ki vsakega posameznika drugače uči, tolaži, pa tudi nasmeje in osreči. 8. izdaja knjige z naslovom Zgodbe za dušo (izšla je pri založbi Ognjišče) priča o priljubljenosti. Gre za dopolnjeno izdajo z vajami za razmišljanje in mislimi in molitvami iz del duhovnega pisatelja Henrija Nouwena. Nekaj odlomkov smo objavili v tokratni oddaji.

Tadej Sadar

odnosiduhovnost

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|10. 8. 2022
Glasba za vse generacije: tenor, sopran, DJ :)

Glasbena medgeneracijska oddaja je tokrat prinesla ravno pravšnjo vsebino. Z nami sta bila oče in hči, tenorist in sopranistka. Janez in Maja Triler sta povabila na lep koncert in spregovorila o glasbi, družini, skupnem ustvarjanju in različnosti generacij. Šli pa bsmo tudi v disko. Ne z njima, s pravim DJ-em.

Glasba za vse generacije: tenor, sopran, DJ :)

Glasbena medgeneracijska oddaja je tokrat prinesla ravno pravšnjo vsebino. Z nami sta bila oče in hči, tenorist in sopranistka. Janez in Maja Triler sta povabila na lep koncert in spregovorila o glasbi, družini, skupnem ustvarjanju in različnosti generacij. Šli pa bsmo tudi v disko. Ne z njima, s pravim DJ-em.

Marjan Bunič, Jure Sešek

mladistariglasbakulturazabava

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|15. 8. 2022
P. Branko Cestnik o Marijinem vnebovzetju in duhovniških premestitvah

V oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil naš gost urednik, pisatelj in duhovnik Branko Cestnik, ki se je pred nekaj dnevi vrnil s kapitlja reda klaretincev v Španiji. Na največji Marijin praznik smo razmišljali o tem, kaj nam ta praznik sporoča, koga nagovarja. Druga večja tema pogovora pa so bile duhovniške prestavitve, ki se dogajajo prav v teh dneh. Eni se z njimi kar ne morejo sprijazniti. 

P. Branko Cestnik o Marijinem vnebovzetju in duhovniških premestitvah

V oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil naš gost urednik, pisatelj in duhovnik Branko Cestnik, ki se je pred nekaj dnevi vrnil s kapitlja reda klaretincev v Španiji. Na največji Marijin praznik smo razmišljali o tem, kaj nam ta praznik sporoča, koga nagovarja. Druga večja tema pogovora pa so bile duhovniške prestavitve, ki se dogajajo prav v teh dneh. Eni se z njimi kar ne morejo sprijazniti. 

Jože Bartolj

politikaBranko Cestnik

Spominjamo se

VEČ ...|15. 8. 2022
Spominjamo se dne 15. 8.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 15. 8.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Življenje išče pot

VEČ ...|15. 8. 2022
Zavod Nefiks in prizadevanja mladih za medgeneracijsko solidarnost

Minuli petek (12.8.2022) smo obeležili Mednarodni dan mladih pod geslom Medgeneracijska solidarnost. Kako so se na to odzvali pri Zavodu Nefiks, kjer delajo z mladimi in kaj menijo o angažiranju mladih pri pomembnih temah? To ste slišali v pogovoru s sodelavko Zavoda Nefiks Nives Felić. 

Zavod Nefiks in prizadevanja mladih za medgeneracijsko solidarnost

Minuli petek (12.8.2022) smo obeležili Mednarodni dan mladih pod geslom Medgeneracijska solidarnost. Kako so se na to odzvali pri Zavodu Nefiks, kjer delajo z mladimi in kaj menijo o angažiranju mladih pri pomembnih temah? To ste slišali v pogovoru s sodelavko Zavoda Nefiks Nives Felić. 

s. Meta Potočnik

duhovnostsvetovanje

Duhovna misel

VEČ ...|15. 8. 2022
Ne čakaj s cvetjem

Če še imaš očeta ali mamo, ju ne puščaj samih, brez svoje ljubezni.

Ne čakaj s cvetjem

Če še imaš očeta ali mamo, ju ne puščaj samih, brez svoje ljubezni.

Mateja Subotičanec

duhovnost