Življenja ples uspel

Letošnji zborovski koncert Koroška poje, ki ga je včeraj na največjem odru v Celovcu organizirala Krščanska kulturna zveza, je imel podnaslov Življenja ples. Da je uspel, je za naš radio podčrtal predsednik Janko Krištof: Veselje je vsesplošno. Tokrat je bilo veliko domačih pesmi. Slišimo tudi razvoj pesmi, ko tradicijo ožlahtnimo z novimi oprijemi. Z nastopi zborov in skupin ter s prispevki plesne šole Kunaver so prikazali človeka od rojstva do izbranih viškov življenja, spomnili so se tudi 80-letnice vrnitve izgnanih koroških družin. Najsrčnejši aplavz je požela Otroška skupina Jepca, najbučnejšega Projektni zbor Mladina poje, ki je zapel novo priredbo koroške himne Rož, Podjuna, Zilja, toplo so bili sprejeti tudi gostje iz zamejstva, Mešani pevski zbor Lojze Bratuž iz Gorice. Zborovodja Igor Hodak: Moji pevci si štejejo v čast, da so lahko zapeli. Na koncert sta moči združila tudi Mešani in Moški pevski zbor Bilka iz Bilčovsa. Zborovodja Dominik Jurca: Jaz sem zelo užival, edina napaka je bila, da je bilo prekratko. In takole je zadonelo v Domu glasbe, ko so vsi zapeli zbori. Naj se potrdi naslov skupne pesmi: Dolga zima je minila. V vseh pogledih.

Matjaž Merljak

družba rojaki kultura

10. 3. 2025
Življenja ples uspel

Letošnji zborovski koncert Koroška poje, ki ga je včeraj na največjem odru v Celovcu organizirala Krščanska kulturna zveza, je imel podnaslov Življenja ples. Da je uspel, je za naš radio podčrtal predsednik Janko Krištof: Veselje je vsesplošno. Tokrat je bilo veliko domačih pesmi. Slišimo tudi razvoj pesmi, ko tradicijo ožlahtnimo z novimi oprijemi. Z nastopi zborov in skupin ter s prispevki plesne šole Kunaver so prikazali človeka od rojstva do izbranih viškov življenja, spomnili so se tudi 80-letnice vrnitve izgnanih koroških družin. Najsrčnejši aplavz je požela Otroška skupina Jepca, najbučnejšega Projektni zbor Mladina poje, ki je zapel novo priredbo koroške himne Rož, Podjuna, Zilja, toplo so bili sprejeti tudi gostje iz zamejstva, Mešani pevski zbor Lojze Bratuž iz Gorice. Zborovodja Igor Hodak: Moji pevci si štejejo v čast, da so lahko zapeli. Na koncert sta moči združila tudi Mešani in Moški pevski zbor Bilka iz Bilčovsa. Zborovodja Dominik Jurca: Jaz sem zelo užival, edina napaka je bila, da je bilo prekratko. In takole je zadonelo v Domu glasbe, ko so vsi zapeli zbori. Naj se potrdi naslov skupne pesmi: Dolga zima je minila. V vseh pogledih.

Matjaž Merljak

VEČ ...|10. 3. 2025
Življenja ples uspel

Letošnji zborovski koncert Koroška poje, ki ga je včeraj na največjem odru v Celovcu organizirala Krščanska kulturna zveza, je imel podnaslov Življenja ples. Da je uspel, je za naš radio podčrtal predsednik Janko Krištof: Veselje je vsesplošno. Tokrat je bilo veliko domačih pesmi. Slišimo tudi razvoj pesmi, ko tradicijo ožlahtnimo z novimi oprijemi. Z nastopi zborov in skupin ter s prispevki plesne šole Kunaver so prikazali človeka od rojstva do izbranih viškov življenja, spomnili so se tudi 80-letnice vrnitve izgnanih koroških družin. Najsrčnejši aplavz je požela Otroška skupina Jepca, najbučnejšega Projektni zbor Mladina poje, ki je zapel novo priredbo koroške himne Rož, Podjuna, Zilja, toplo so bili sprejeti tudi gostje iz zamejstva, Mešani pevski zbor Lojze Bratuž iz Gorice. Zborovodja Igor Hodak: Moji pevci si štejejo v čast, da so lahko zapeli. Na koncert sta moči združila tudi Mešani in Moški pevski zbor Bilka iz Bilčovsa. Zborovodja Dominik Jurca: Jaz sem zelo užival, edina napaka je bila, da je bilo prekratko. In takole je zadonelo v Domu glasbe, ko so vsi zapeli zbori. Naj se potrdi naslov skupne pesmi: Dolga zima je minila. V vseh pogledih.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|28. 4. 2025
Andrejka Možina prejemnica Vstajenja

V Peterlinovi dvorani v Trstu bodo nocoj podelili 62. zamejsko nagrado Vstajanje. Prejela jo bo Andrejka Možina za glasbeno-literarni projekt Besede ne ubogajo. Nagrajenka je glasbenica, skladateljica in besedilopiska, ki že dolgo raziskuje pokrajino zamejske poezije in povezuje verze z notami. V omenjeni knjigozvočnici gre za preplet različnih umetniških izrazov: poezije, glasbe in likovne umetnosti. Andrejka Možina je izbrala pesnice različnih generacij (Zora Tavčar, Irena Žerjal, Silvana Paletti, Alenka Rebula, Marija Kostnapfel, Marina Cernetig, Andreina Trusgnach Cekova) in izpostavila njihovo ustvarjalnost v prostoru Slovencev v Italiji. Besedila izbranih pesmi je uglasbila in izvedla s skupino Violoncelli Itineranti. Projekt ponuja novo, sodobno in privlačno pot širjenja slovenske poezije. Strokovno žirijo nagrade Vstajenje sestavljajo: prof. Magda Jevnikar, prof. Jadranka Cergol, prof. Adrijan Pahor, novinarka Erika Jazbar, urednica Nadia Roncelli in urednik Marij Maver. 

Andrejka Možina prejemnica Vstajenja

V Peterlinovi dvorani v Trstu bodo nocoj podelili 62. zamejsko nagrado Vstajanje. Prejela jo bo Andrejka Možina za glasbeno-literarni projekt Besede ne ubogajo. Nagrajenka je glasbenica, skladateljica in besedilopiska, ki že dolgo raziskuje pokrajino zamejske poezije in povezuje verze z notami. V omenjeni knjigozvočnici gre za preplet različnih umetniških izrazov: poezije, glasbe in likovne umetnosti. Andrejka Možina je izbrala pesnice različnih generacij (Zora Tavčar, Irena Žerjal, Silvana Paletti, Alenka Rebula, Marija Kostnapfel, Marina Cernetig, Andreina Trusgnach Cekova) in izpostavila njihovo ustvarjalnost v prostoru Slovencev v Italiji. Besedila izbranih pesmi je uglasbila in izvedla s skupino Violoncelli Itineranti. Projekt ponuja novo, sodobno in privlačno pot širjenja slovenske poezije. Strokovno žirijo nagrade Vstajenje sestavljajo: prof. Magda Jevnikar, prof. Jadranka Cergol, prof. Adrijan Pahor, novinarka Erika Jazbar, urednica Nadia Roncelli in urednik Marij Maver. 

družba rojaki kultura

Slovencem po svetu in domovini

Andrejka Možina prejemnica Vstajenja

V Peterlinovi dvorani v Trstu bodo nocoj podelili 62. zamejsko nagrado Vstajanje. Prejela jo bo Andrejka Možina za glasbeno-literarni projekt Besede ne ubogajo. Nagrajenka je glasbenica, skladateljica in besedilopiska, ki že dolgo raziskuje pokrajino zamejske poezije in povezuje verze z notami. V omenjeni knjigozvočnici gre za preplet različnih umetniških izrazov: poezije, glasbe in likovne umetnosti. Andrejka Možina je izbrala pesnice različnih generacij (Zora Tavčar, Irena Žerjal, Silvana Paletti, Alenka Rebula, Marija Kostnapfel, Marina Cernetig, Andreina Trusgnach Cekova) in izpostavila njihovo ustvarjalnost v prostoru Slovencev v Italiji. Besedila izbranih pesmi je uglasbila in izvedla s skupino Violoncelli Itineranti. Projekt ponuja novo, sodobno in privlačno pot širjenja slovenske poezije. Strokovno žirijo nagrade Vstajenje sestavljajo: prof. Magda Jevnikar, prof. Jadranka Cergol, prof. Adrijan Pahor, novinarka Erika Jazbar, urednica Nadia Roncelli in urednik Marij Maver. 

VEČ ...|28. 4. 2025
Andrejka Možina prejemnica Vstajenja

V Peterlinovi dvorani v Trstu bodo nocoj podelili 62. zamejsko nagrado Vstajanje. Prejela jo bo Andrejka Možina za glasbeno-literarni projekt Besede ne ubogajo. Nagrajenka je glasbenica, skladateljica in besedilopiska, ki že dolgo raziskuje pokrajino zamejske poezije in povezuje verze z notami. V omenjeni knjigozvočnici gre za preplet različnih umetniških izrazov: poezije, glasbe in likovne umetnosti. Andrejka Možina je izbrala pesnice različnih generacij (Zora Tavčar, Irena Žerjal, Silvana Paletti, Alenka Rebula, Marija Kostnapfel, Marina Cernetig, Andreina Trusgnach Cekova) in izpostavila njihovo ustvarjalnost v prostoru Slovencev v Italiji. Besedila izbranih pesmi je uglasbila in izvedla s skupino Violoncelli Itineranti. Projekt ponuja novo, sodobno in privlačno pot širjenja slovenske poezije. Strokovno žirijo nagrade Vstajenje sestavljajo: prof. Magda Jevnikar, prof. Jadranka Cergol, prof. Adrijan Pahor, novinarka Erika Jazbar, urednica Nadia Roncelli in urednik Marij Maver. 

Matjaž Merljak

družba rojaki kultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|27. 4. 2025
Velika noč med rojaki – 2. del

O praznovanju velike noč med rojaki v Buenos Airesu, na Švedskem in Bavarskem so nam več slovenski duhovniki: Franci Cukjati, Zvonko Podvinski in Izidor Pečovnik Dori. Povedali so tudi svoje spomine na papeža Frančiška. Napovedali smo tudi slavnostno akademijo Slovenija, tukaj sem! - 80 let zvestobe in ustvarjalnosti, ki jo pripravlja Izseljensko društvo Slovenija v svetu

Velika noč med rojaki – 2. del

O praznovanju velike noč med rojaki v Buenos Airesu, na Švedskem in Bavarskem so nam več slovenski duhovniki: Franci Cukjati, Zvonko Podvinski in Izidor Pečovnik Dori. Povedali so tudi svoje spomine na papeža Frančiška. Napovedali smo tudi slavnostno akademijo Slovenija, tukaj sem! - 80 let zvestobe in ustvarjalnosti, ki jo pripravlja Izseljensko društvo Slovenija v svetu

družba rojaki cerkev spomin

Slovencem po svetu in domovini

Velika noč med rojaki – 2. del

O praznovanju velike noč med rojaki v Buenos Airesu, na Švedskem in Bavarskem so nam več slovenski duhovniki: Franci Cukjati, Zvonko Podvinski in Izidor Pečovnik Dori. Povedali so tudi svoje spomine na papeža Frančiška. Napovedali smo tudi slavnostno akademijo Slovenija, tukaj sem! - 80 let zvestobe in ustvarjalnosti, ki jo pripravlja Izseljensko društvo Slovenija v svetu

VEČ ...|27. 4. 2025
Velika noč med rojaki – 2. del

O praznovanju velike noč med rojaki v Buenos Airesu, na Švedskem in Bavarskem so nam več slovenski duhovniki: Franci Cukjati, Zvonko Podvinski in Izidor Pečovnik Dori. Povedali so tudi svoje spomine na papeža Frančiška. Napovedali smo tudi slavnostno akademijo Slovenija, tukaj sem! - 80 let zvestobe in ustvarjalnosti, ki jo pripravlja Izseljensko društvo Slovenija v svetu

Matjaž Merljak

družba rojaki cerkev spomin

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|25. 4. 2025
Rojaki so molili za papeža Frančiška

Vsa Argentina žaluje za rojakom papežem Frančiškom, veliko je v teh dneh svetih maš za njegov pokoj. Pri taki so se zbrali tudi naši rojaki v Buenos Airesu, nam je povedal delegat slovenskih duhovnikov Franci Cukjati. V torek je bila sveta maša v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši. Prišlo je približno 60 rojakov. Somaševala sta še Robert Brest in Janez Cukjati. Franci Cukjati je še povedal, da se je z nadškofom in kardinalom Bergoglijem redno srečeval v Buenos Airesu. Tudi rojaki v Argentini zdaj molijo k Svetemu Duhu za novega papeža.

Rojaki so molili za papeža Frančiška

Vsa Argentina žaluje za rojakom papežem Frančiškom, veliko je v teh dneh svetih maš za njegov pokoj. Pri taki so se zbrali tudi naši rojaki v Buenos Airesu, nam je povedal delegat slovenskih duhovnikov Franci Cukjati. V torek je bila sveta maša v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši. Prišlo je približno 60 rojakov. Somaševala sta še Robert Brest in Janez Cukjati. Franci Cukjati je še povedal, da se je z nadškofom in kardinalom Bergoglijem redno srečeval v Buenos Airesu. Tudi rojaki v Argentini zdaj molijo k Svetemu Duhu za novega papeža.

družba rojaki cerkev

Slovencem po svetu in domovini

Rojaki so molili za papeža Frančiška

Vsa Argentina žaluje za rojakom papežem Frančiškom, veliko je v teh dneh svetih maš za njegov pokoj. Pri taki so se zbrali tudi naši rojaki v Buenos Airesu, nam je povedal delegat slovenskih duhovnikov Franci Cukjati. V torek je bila sveta maša v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši. Prišlo je približno 60 rojakov. Somaševala sta še Robert Brest in Janez Cukjati. Franci Cukjati je še povedal, da se je z nadškofom in kardinalom Bergoglijem redno srečeval v Buenos Airesu. Tudi rojaki v Argentini zdaj molijo k Svetemu Duhu za novega papeža.

VEČ ...|25. 4. 2025
Rojaki so molili za papeža Frančiška

Vsa Argentina žaluje za rojakom papežem Frančiškom, veliko je v teh dneh svetih maš za njegov pokoj. Pri taki so se zbrali tudi naši rojaki v Buenos Airesu, nam je povedal delegat slovenskih duhovnikov Franci Cukjati. V torek je bila sveta maša v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši. Prišlo je približno 60 rojakov. Somaševala sta še Robert Brest in Janez Cukjati. Franci Cukjati je še povedal, da se je z nadškofom in kardinalom Bergoglijem redno srečeval v Buenos Airesu. Tudi rojaki v Argentini zdaj molijo k Svetemu Duhu za novega papeža.

Matjaž Merljak

družba rojaki cerkev

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|24. 4. 2025
Velika noč v Hamiltonu

Lepo in doživeto veliko noč praznujejo tudi rojaki v Hamiltonu v Kanadi, ki se združujejo v župniji sv. Gregorija Velikega. Župnik, salezijanec Drago Gačnik vsako leto poskrbi za duhovno obnovo. V sredo v velikem tednu je za spoved prišel g. Valant iz Toronta. Vsak petek so imeli tudi križev pot, v petek pred cvetno nedeljo so ga uprizorili z igralci. 

Velika noč v Hamiltonu

Lepo in doživeto veliko noč praznujejo tudi rojaki v Hamiltonu v Kanadi, ki se združujejo v župniji sv. Gregorija Velikega. Župnik, salezijanec Drago Gačnik vsako leto poskrbi za duhovno obnovo. V sredo v velikem tednu je za spoved prišel g. Valant iz Toronta. Vsak petek so imeli tudi križev pot, v petek pred cvetno nedeljo so ga uprizorili z igralci. 

družba rojaki cerkev

Slovencem po svetu in domovini

Velika noč v Hamiltonu

Lepo in doživeto veliko noč praznujejo tudi rojaki v Hamiltonu v Kanadi, ki se združujejo v župniji sv. Gregorija Velikega. Župnik, salezijanec Drago Gačnik vsako leto poskrbi za duhovno obnovo. V sredo v velikem tednu je za spoved prišel g. Valant iz Toronta. Vsak petek so imeli tudi križev pot, v petek pred cvetno nedeljo so ga uprizorili z igralci. 

VEČ ...|24. 4. 2025
Velika noč v Hamiltonu

Lepo in doživeto veliko noč praznujejo tudi rojaki v Hamiltonu v Kanadi, ki se združujejo v župniji sv. Gregorija Velikega. Župnik, salezijanec Drago Gačnik vsako leto poskrbi za duhovno obnovo. V sredo v velikem tednu je za spoved prišel g. Valant iz Toronta. Vsak petek so imeli tudi križev pot, v petek pred cvetno nedeljo so ga uprizorili z igralci. 

Matjaž Merljak

družba rojaki cerkev

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|23. 4. 2025
Velika noč v Melbournu

Kako veliko noč v objemu jesenskega časa praznujejo rojaki v Avstraliji? Kot vsako leto, le da nas je bilo nekoliko manj, je za naš radio povedal frančiškan, p. Simon Peter Berlec, ki vodi slovenski katoliški misijon sv. Cirila in Metoda v Melbournu. In kaj je bil ključni poudarek v času priprave na največji krščanski praznik? V postnem času so bili rojaki povabljeni, da naredijo sestanek sami s seboj, da bi videli, kaj lahko v času starosti naredijo dobrega in lepšega. Za cvetno nedeljo so pripravljali butarice, pripravili so tudi jedi za žegen, mnogi so premagali dolge razdalje, da so prišli k slovenskim bogoslužjem.

Velika noč v Melbournu

Kako veliko noč v objemu jesenskega časa praznujejo rojaki v Avstraliji? Kot vsako leto, le da nas je bilo nekoliko manj, je za naš radio povedal frančiškan, p. Simon Peter Berlec, ki vodi slovenski katoliški misijon sv. Cirila in Metoda v Melbournu. In kaj je bil ključni poudarek v času priprave na največji krščanski praznik? V postnem času so bili rojaki povabljeni, da naredijo sestanek sami s seboj, da bi videli, kaj lahko v času starosti naredijo dobrega in lepšega. Za cvetno nedeljo so pripravljali butarice, pripravili so tudi jedi za žegen, mnogi so premagali dolge razdalje, da so prišli k slovenskim bogoslužjem.

družba rojaki cerkev

Slovencem po svetu in domovini

Velika noč v Melbournu

Kako veliko noč v objemu jesenskega časa praznujejo rojaki v Avstraliji? Kot vsako leto, le da nas je bilo nekoliko manj, je za naš radio povedal frančiškan, p. Simon Peter Berlec, ki vodi slovenski katoliški misijon sv. Cirila in Metoda v Melbournu. In kaj je bil ključni poudarek v času priprave na največji krščanski praznik? V postnem času so bili rojaki povabljeni, da naredijo sestanek sami s seboj, da bi videli, kaj lahko v času starosti naredijo dobrega in lepšega. Za cvetno nedeljo so pripravljali butarice, pripravili so tudi jedi za žegen, mnogi so premagali dolge razdalje, da so prišli k slovenskim bogoslužjem.

VEČ ...|23. 4. 2025
Velika noč v Melbournu

Kako veliko noč v objemu jesenskega časa praznujejo rojaki v Avstraliji? Kot vsako leto, le da nas je bilo nekoliko manj, je za naš radio povedal frančiškan, p. Simon Peter Berlec, ki vodi slovenski katoliški misijon sv. Cirila in Metoda v Melbournu. In kaj je bil ključni poudarek v času priprave na največji krščanski praznik? V postnem času so bili rojaki povabljeni, da naredijo sestanek sami s seboj, da bi videli, kaj lahko v času starosti naredijo dobrega in lepšega. Za cvetno nedeljo so pripravljali butarice, pripravili so tudi jedi za žegen, mnogi so premagali dolge razdalje, da so prišli k slovenskim bogoslužjem.

Matjaž Merljak

družba rojaki cerkev

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|22. 4. 2025
Velika noč v Franciji

Velikonočni prazniki so bili letos lepi in bogati, s tem pa tudi naša priprava, saj smo v svetem letu, nam je o velikonočnem praznovanju pri rojakih na vzhodu Francije povedal slovenski župnik v Freyming-Merlebachu in delegat za Francijo Jože Kamin. V prostorih slovenske misije so za celotno dekanijo izpeljali posebno postno pripravo. V kapeli so imeli predavanja in sveto mašo. Ena od predavateljic je bila tudi slovenska rojakinja Kristina Hero Žitnik, ki je govorila o kruhu, slovenskem izseljenstvu in evharistiji. Jože Kamin je ob praznikih obiskal tudi starejše, bolne in onemogle rojake.

Velika noč v Franciji

Velikonočni prazniki so bili letos lepi in bogati, s tem pa tudi naša priprava, saj smo v svetem letu, nam je o velikonočnem praznovanju pri rojakih na vzhodu Francije povedal slovenski župnik v Freyming-Merlebachu in delegat za Francijo Jože Kamin. V prostorih slovenske misije so za celotno dekanijo izpeljali posebno postno pripravo. V kapeli so imeli predavanja in sveto mašo. Ena od predavateljic je bila tudi slovenska rojakinja Kristina Hero Žitnik, ki je govorila o kruhu, slovenskem izseljenstvu in evharistiji. Jože Kamin je ob praznikih obiskal tudi starejše, bolne in onemogle rojake.

družba rojaki cerkev

Slovencem po svetu in domovini

Velika noč v Franciji

Velikonočni prazniki so bili letos lepi in bogati, s tem pa tudi naša priprava, saj smo v svetem letu, nam je o velikonočnem praznovanju pri rojakih na vzhodu Francije povedal slovenski župnik v Freyming-Merlebachu in delegat za Francijo Jože Kamin. V prostorih slovenske misije so za celotno dekanijo izpeljali posebno postno pripravo. V kapeli so imeli predavanja in sveto mašo. Ena od predavateljic je bila tudi slovenska rojakinja Kristina Hero Žitnik, ki je govorila o kruhu, slovenskem izseljenstvu in evharistiji. Jože Kamin je ob praznikih obiskal tudi starejše, bolne in onemogle rojake.

VEČ ...|22. 4. 2025
Velika noč v Franciji

Velikonočni prazniki so bili letos lepi in bogati, s tem pa tudi naša priprava, saj smo v svetem letu, nam je o velikonočnem praznovanju pri rojakih na vzhodu Francije povedal slovenski župnik v Freyming-Merlebachu in delegat za Francijo Jože Kamin. V prostorih slovenske misije so za celotno dekanijo izpeljali posebno postno pripravo. V kapeli so imeli predavanja in sveto mašo. Ena od predavateljic je bila tudi slovenska rojakinja Kristina Hero Žitnik, ki je govorila o kruhu, slovenskem izseljenstvu in evharistiji. Jože Kamin je ob praznikih obiskal tudi starejše, bolne in onemogle rojake.

Matjaž Merljak

družba rojaki cerkev

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|20. 4. 2025
Velika noč med rojaki

Kako so se na veliko noč pripravljali in kako jo praznujejo rojaki po svetu, so nam povedali: p. Simon Peter Berlec iz Melbourna v Avstraliji, Jože Kamin iz Freyming-Merlebacha v Franciji in Drago Gačnik iz Hamiltona v Kanadi. 

Velika noč med rojaki

Kako so se na veliko noč pripravljali in kako jo praznujejo rojaki po svetu, so nam povedali: p. Simon Peter Berlec iz Melbourna v Avstraliji, Jože Kamin iz Freyming-Merlebacha v Franciji in Drago Gačnik iz Hamiltona v Kanadi. 

družba rojaki cerkev

Slovencem po svetu in domovini

Velika noč med rojaki

Kako so se na veliko noč pripravljali in kako jo praznujejo rojaki po svetu, so nam povedali: p. Simon Peter Berlec iz Melbourna v Avstraliji, Jože Kamin iz Freyming-Merlebacha v Franciji in Drago Gačnik iz Hamiltona v Kanadi. 

VEČ ...|20. 4. 2025
Velika noč med rojaki

Kako so se na veliko noč pripravljali in kako jo praznujejo rojaki po svetu, so nam povedali: p. Simon Peter Berlec iz Melbourna v Avstraliji, Jože Kamin iz Freyming-Merlebacha v Franciji in Drago Gačnik iz Hamiltona v Kanadi. 

Matjaž Merljak

družba rojaki cerkev

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|16. 4. 2025
Duhovnika sta že 60 let

Rojaki v Benečiji bodo tudi letos lahko alelujo zapeli v slovenskem jeziku. V cerkvi v Ažli, naselju v občini Špeter, bo na veliko soboto potekala vigilija. Na začetku bo duhovnik blagoslovil ogenj, na koncu pa še bo tradicionalni blagoslov velikonočnih jedi. Srečanje pripravlja Združenje Blankin, ki bo poskrbelo tudi za knjižico z molitvami in pesmimi ter berila. Kot še poroča petnajstdnevnik Dom, bodo med jutrišnjo krizmeno mašo v videmski stolnici praznovali tudi jubileje duhovništva. Beneška Slovenca, msgr. Marino Qualizza in Božo Zuanella sta med njimi, saj praznujeta biserno mašo. Posvečena sta bila pred 60-imi leti, 29. junija 1965. Msgr. Qualizza je do lanskega poletja daroval nedeljske svete maše v slovenščini v Dreki in Špetru, je tudi odgovorni urednik časopisa Dom. Božo Zuanella pa je župnik v Tarčmunu, Sovodnju in Matajurju ter je odgovoren za pripravo beneškoslovenskih otrok na prvo sveto obhajilo. Rojaki so jima za šestdesetletno delo zelo hvaležni, saj sta vse svoje moči posvetila Bogu in domačim ljudem. 

Duhovnika sta že 60 let

Rojaki v Benečiji bodo tudi letos lahko alelujo zapeli v slovenskem jeziku. V cerkvi v Ažli, naselju v občini Špeter, bo na veliko soboto potekala vigilija. Na začetku bo duhovnik blagoslovil ogenj, na koncu pa še bo tradicionalni blagoslov velikonočnih jedi. Srečanje pripravlja Združenje Blankin, ki bo poskrbelo tudi za knjižico z molitvami in pesmimi ter berila. Kot še poroča petnajstdnevnik Dom, bodo med jutrišnjo krizmeno mašo v videmski stolnici praznovali tudi jubileje duhovništva. Beneška Slovenca, msgr. Marino Qualizza in Božo Zuanella sta med njimi, saj praznujeta biserno mašo. Posvečena sta bila pred 60-imi leti, 29. junija 1965. Msgr. Qualizza je do lanskega poletja daroval nedeljske svete maše v slovenščini v Dreki in Špetru, je tudi odgovorni urednik časopisa Dom. Božo Zuanella pa je župnik v Tarčmunu, Sovodnju in Matajurju ter je odgovoren za pripravo beneškoslovenskih otrok na prvo sveto obhajilo. Rojaki so jima za šestdesetletno delo zelo hvaležni, saj sta vse svoje moči posvetila Bogu in domačim ljudem. 

družba rojaki cerkev

Slovencem po svetu in domovini

Duhovnika sta že 60 let

Rojaki v Benečiji bodo tudi letos lahko alelujo zapeli v slovenskem jeziku. V cerkvi v Ažli, naselju v občini Špeter, bo na veliko soboto potekala vigilija. Na začetku bo duhovnik blagoslovil ogenj, na koncu pa še bo tradicionalni blagoslov velikonočnih jedi. Srečanje pripravlja Združenje Blankin, ki bo poskrbelo tudi za knjižico z molitvami in pesmimi ter berila. Kot še poroča petnajstdnevnik Dom, bodo med jutrišnjo krizmeno mašo v videmski stolnici praznovali tudi jubileje duhovništva. Beneška Slovenca, msgr. Marino Qualizza in Božo Zuanella sta med njimi, saj praznujeta biserno mašo. Posvečena sta bila pred 60-imi leti, 29. junija 1965. Msgr. Qualizza je do lanskega poletja daroval nedeljske svete maše v slovenščini v Dreki in Špetru, je tudi odgovorni urednik časopisa Dom. Božo Zuanella pa je župnik v Tarčmunu, Sovodnju in Matajurju ter je odgovoren za pripravo beneškoslovenskih otrok na prvo sveto obhajilo. Rojaki so jima za šestdesetletno delo zelo hvaležni, saj sta vse svoje moči posvetila Bogu in domačim ljudem. 

VEČ ...|16. 4. 2025
Duhovnika sta že 60 let

Rojaki v Benečiji bodo tudi letos lahko alelujo zapeli v slovenskem jeziku. V cerkvi v Ažli, naselju v občini Špeter, bo na veliko soboto potekala vigilija. Na začetku bo duhovnik blagoslovil ogenj, na koncu pa še bo tradicionalni blagoslov velikonočnih jedi. Srečanje pripravlja Združenje Blankin, ki bo poskrbelo tudi za knjižico z molitvami in pesmimi ter berila. Kot še poroča petnajstdnevnik Dom, bodo med jutrišnjo krizmeno mašo v videmski stolnici praznovali tudi jubileje duhovništva. Beneška Slovenca, msgr. Marino Qualizza in Božo Zuanella sta med njimi, saj praznujeta biserno mašo. Posvečena sta bila pred 60-imi leti, 29. junija 1965. Msgr. Qualizza je do lanskega poletja daroval nedeljske svete maše v slovenščini v Dreki in Špetru, je tudi odgovorni urednik časopisa Dom. Božo Zuanella pa je župnik v Tarčmunu, Sovodnju in Matajurju ter je odgovoren za pripravo beneškoslovenskih otrok na prvo sveto obhajilo. Rojaki so jima za šestdesetletno delo zelo hvaležni, saj sta vse svoje moči posvetila Bogu in domačim ljudem. 

Matjaž Merljak

družba rojaki cerkev

Slovencem po svetu in domovini
Oddaja je namenjena obveščanju poslušalcev v domovini z življenjem rojakov po svetu. V oddaji poročamo, kaj je novega pri Slovencih v zamejstvu, v Evropi, ZDA, Kanadi, Argentini in Avstraliji. V oddaji lahko slišite tudi glasbo, ki jo ustvarjajo rojaki. Včasih so oddaje v celoti posvečene določeni tematiki.
Matjaž Merljak

Matjaž Merljak

Priporočamo
|
Aktualno

Duhovna misel

VEČ ...|29. 4. 2025
Lahka rešitev

Jata golobov si je izbrala za domovanje cerkveno podstrešje. Po porokah je bilo pred cerkvijo polno riža, ki so ga golobi veselo ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Lahka rešitev

Jata golobov si je izbrala za domovanje cerkveno podstrešje. Po porokah je bilo pred cerkvijo polno riža, ki so ga golobi veselo ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Pavle Ravnohrib

duhovnost

Moja zgodba

VEČ ...|27. 4. 2025
Dachavski procesi – 75 let pozneje - 2. oddaja

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili prispevkoma z znanstvenega posveta »Dachavski procesi – 75 let pozneje«, ki je novembra 2024, potekal v organizaciji Slovenske matice in Študijskega centra za narodno spravo. To je bila druga oddaja v nizu, v kateri je o UDBI in Dahavskih procesih spregovoril mag. Igor Omerza. Alenka Puhar pa je predstavila primer Ludvika Merzela.

Dachavski procesi – 75 let pozneje - 2. oddaja

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili prispevkoma z znanstvenega posveta »Dachavski procesi – 75 let pozneje«, ki je novembra 2024, potekal v organizaciji Slovenske matice in Študijskega centra za narodno spravo. To je bila druga oddaja v nizu, v kateri je o UDBI in Dahavskih procesih spregovoril mag. Igor Omerza. Alenka Puhar pa je predstavila primer Ludvika Merzela.

Jože Bartolj

spominpolitikaDachauski procesiIgor OmerzaAlenka PuharLudvik MerzelUDBA in Dahavski procesiSlovenska maticaŠtudijski center za narodno spravo

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|28. 4. 2025
Andrejka Možina prejemnica Vstajenja

V Peterlinovi dvorani v Trstu bodo nocoj podelili 62. zamejsko nagrado Vstajanje. Prejela jo bo Andrejka Možina za glasbeno-literarni projekt Besede ne ubogajo. Nagrajenka je glasbenica, skladateljica in besedilopiska, ki že dolgo raziskuje pokrajino zamejske poezije in povezuje verze z notami. V omenjeni knjigozvočnici gre za preplet različnih umetniških izrazov: poezije, glasbe in likovne umetnosti. Andrejka Možina je izbrala pesnice različnih generacij (Zora Tavčar, Irena Žerjal, Silvana Paletti, Alenka Rebula, Marija Kostnapfel, Marina Cernetig, Andreina Trusgnach Cekova) in izpostavila njihovo ustvarjalnost v prostoru Slovencev v Italiji. Besedila izbranih pesmi je uglasbila in izvedla s skupino Violoncelli Itineranti. Projekt ponuja novo, sodobno in privlačno pot širjenja slovenske poezije. Strokovno žirijo nagrade Vstajenje sestavljajo: prof. Magda Jevnikar, prof. Jadranka Cergol, prof. Adrijan Pahor, novinarka Erika Jazbar, urednica Nadia Roncelli in urednik Marij Maver. 

Andrejka Možina prejemnica Vstajenja

V Peterlinovi dvorani v Trstu bodo nocoj podelili 62. zamejsko nagrado Vstajanje. Prejela jo bo Andrejka Možina za glasbeno-literarni projekt Besede ne ubogajo. Nagrajenka je glasbenica, skladateljica in besedilopiska, ki že dolgo raziskuje pokrajino zamejske poezije in povezuje verze z notami. V omenjeni knjigozvočnici gre za preplet različnih umetniških izrazov: poezije, glasbe in likovne umetnosti. Andrejka Možina je izbrala pesnice različnih generacij (Zora Tavčar, Irena Žerjal, Silvana Paletti, Alenka Rebula, Marija Kostnapfel, Marina Cernetig, Andreina Trusgnach Cekova) in izpostavila njihovo ustvarjalnost v prostoru Slovencev v Italiji. Besedila izbranih pesmi je uglasbila in izvedla s skupino Violoncelli Itineranti. Projekt ponuja novo, sodobno in privlačno pot širjenja slovenske poezije. Strokovno žirijo nagrade Vstajenje sestavljajo: prof. Magda Jevnikar, prof. Jadranka Cergol, prof. Adrijan Pahor, novinarka Erika Jazbar, urednica Nadia Roncelli in urednik Marij Maver. 

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Komentar tedna

VEČ ...|25. 4. 2025
Primož Lorbek: papež Frančišek kot usmiljen Samarijan

Avtor se osredotoča na obdobje pontifikata papeža Frančiška, ki je v svojem vodstvu izkazoval izjemno empatijo in skrb za tiste, ki trpijo. Povezuje njegovo delo z likom usmiljenega Samarijana, ki je bil usmerjen k pomoči potrebnim. Frančišek je videl cerkev kot bolnišnico za duše, kar je odražalo njegovo prizadevanje za bližino in tolažbo ljudem. Primož Lorbek poudarja pomen njegove vizije, da bi evangelij postal aktiven del skupnosti. Njegova pastoralna naravnanost je bogatila cerkev in spodbujala iskanje resnice v duhu enotnosti. Ob zaključku se dotakne težav, s katerimi se je srečeval ter njegove zaveze ljubezni in sočutja, kar naj bi nas vse opogumilo k nadaljnjemu služenju drugim.

Primož Lorbek: papež Frančišek kot usmiljen Samarijan

Avtor se osredotoča na obdobje pontifikata papeža Frančiška, ki je v svojem vodstvu izkazoval izjemno empatijo in skrb za tiste, ki trpijo. Povezuje njegovo delo z likom usmiljenega Samarijana, ki je bil usmerjen k pomoči potrebnim. Frančišek je videl cerkev kot bolnišnico za duše, kar je odražalo njegovo prizadevanje za bližino in tolažbo ljudem. Primož Lorbek poudarja pomen njegove vizije, da bi evangelij postal aktiven del skupnosti. Njegova pastoralna naravnanost je bogatila cerkev in spodbujala iskanje resnice v duhu enotnosti. Ob zaključku se dotakne težav, s katerimi se je srečeval ter njegove zaveze ljubezni in sočutja, kar naj bi nas vse opogumilo k nadaljnjemu služenju drugim.

Primož Lorbek

komentarpapež Frančišekempatijaskrbusmiljeni Samarijanpomoč potrebnimCerkevevangelijsočutje

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|28. 4. 2025
P. Branko Cestnik o papežu Frančišku, prihodnji Cerkvi in političnem dogajanju v Sloveniji

P. Branko Cestnik o papežu Frančišku, prihodnji Cerkvi in političnem dogajanju v Sloveniji

Alen Salihović

politika

Spominjamo se

VEČ ...|29. 4. 2025
Spominjamo se dne 29. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 29. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|29. 4. 2025
Slovenščina nekoč in danes

Je kaj pomembnejšega na področju dediščine od jezika? V jeziku smo, bivamo, nas določa,  je dejal dr. Kozma Ahačič, jezikoslovec in predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU. V daljšem pogovoru z njim smo govorili o zgodovini in razvoju slovenščine. Med drugim je tudi avtor izvirne bibliofilske izdaje Stati inu obstati

Slovenščina nekoč in danes

Je kaj pomembnejšega na področju dediščine od jezika? V jeziku smo, bivamo, nas določa,  je dejal dr. Kozma Ahačič, jezikoslovec in predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU. V daljšem pogovoru z njim smo govorili o zgodovini in razvoju slovenščine. Med drugim je tudi avtor izvirne bibliofilske izdaje Stati inu obstati

Nataša Ličen

kulturapogovordediščinazgodovina

Svetovalnica

VEČ ...|29. 4. 2025
Gozdni bonton

Kaj mora vsak od nas vedeti o vedenju divjih živali, če jih srečamo ob cesti ali če naletimo nanje v gozdu, ko se sprehajamo s psom? Kdaj smo lahko ogroženi? Kaj je to lovstvo in kakšna je njegova naravovarstvena in prosvetljenska vloga? Z nami je bil Gregor Bolčina iz Lovske zveze Slovenije.

Gozdni bonton

Kaj mora vsak od nas vedeti o vedenju divjih živali, če jih srečamo ob cesti ali če naletimo nanje v gozdu, ko se sprehajamo s psom? Kdaj smo lahko ogroženi? Kaj je to lovstvo in kakšna je njegova naravovarstvena in prosvetljenska vloga? Z nami je bil Gregor Bolčina iz Lovske zveze Slovenije.

Matjaž Merljak

svetovanjelovstvonarava

Duhovna misel

VEČ ...|29. 4. 2025
Lahka rešitev

Jata golobov si je izbrala za domovanje cerkveno podstrešje. Po porokah je bilo pred cerkvijo polno riža, ki so ga golobi veselo ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Lahka rešitev

Jata golobov si je izbrala za domovanje cerkveno podstrešje. Po porokah je bilo pred cerkvijo polno riža, ki so ga golobi veselo ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Pavle Ravnohrib

duhovnost