Slovenska narodna skupnost v Italiji si je oddahnila: racionalizacija šolske mreže z odpravo številnih ravnateljskih mest se ne bo dotaknila šol s slovenskim učnim jezikom. Uredba ministrov za finance in izobraževanje namreč predvideva racionalizacijo šolske mreže v Italiji z odpravo številnih mest ravnateljev in vodij šolskih uprav. Deželno tajništvo stranke Slovenska skupnost (SSk) v svojem sporočilu poudarja, kako je rešitev ravnateljskih mest prinesel obisk, ki ga je stranka decembra lani izposlovala pri ministru Valditari in katerega so se ob predstavnikih SSk in Južnotirolske ljudske stranke (SVP) udeležili tudi predstavniki paritetnega odbora in Urada za slovenske šole. Slovenska skupnost, zbirna stranka Slovencev v Italiji, opozarja, da je bilo izjemno težko posegati v načrt racionalizacije, ki ga je že odobrila Evropska komisija. Zato je zadoščenje toliko večje.
Slovenska narodna skupnost v Italiji si je oddahnila: racionalizacija šolske mreže z odpravo številnih ravnateljskih mest se ne bo dotaknila šol s slovenskim učnim jezikom. Uredba ministrov za finance in izobraževanje namreč predvideva racionalizacijo šolske mreže v Italiji z odpravo številnih mest ravnateljev in vodij šolskih uprav. Deželno tajništvo stranke Slovenska skupnost (SSk) v svojem sporočilu poudarja, kako je rešitev ravnateljskih mest prinesel obisk, ki ga je stranka decembra lani izposlovala pri ministru Valditari in katerega so se ob predstavnikih SSk in Južnotirolske ljudske stranke (SVP) udeležili tudi predstavniki paritetnega odbora in Urada za slovenske šole. Slovenska skupnost, zbirna stranka Slovencev v Italiji, opozarja, da je bilo izjemno težko posegati v načrt racionalizacije, ki ga je že odobrila Evropska komisija. Zato je zadoščenje toliko večje.
Slovenska narodna skupnost v Italiji si je oddahnila: racionalizacija šolske mreže z odpravo številnih ravnateljskih mest se ne bo dotaknila šol s slovenskim učnim jezikom. Uredba ministrov za finance in izobraževanje namreč predvideva racionalizacijo šolske mreže v Italiji z odpravo številnih mest ravnateljev in vodij šolskih uprav. Deželno tajništvo stranke Slovenska skupnost (SSk) v svojem sporočilu poudarja, kako je rešitev ravnateljskih mest prinesel obisk, ki ga je stranka decembra lani izposlovala pri ministru Valditari in katerega so se ob predstavnikih SSk in Južnotirolske ljudske stranke (SVP) udeležili tudi predstavniki paritetnega odbora in Urada za slovenske šole. Slovenska skupnost, zbirna stranka Slovencev v Italiji, opozarja, da je bilo izjemno težko posegati v načrt racionalizacije, ki ga je že odobrila Evropska komisija. Zato je zadoščenje toliko večje.
Slovencem po svetu in domovini
Odvetnik Rudi Vouk je prejel nagrado, poimenovano po Ferdinandu Bergerju, s katero Dokumentacijski arhiv avstrijskega odpora nagrajuje civilnodružbeno zavzemanje. Odličje je prejel tudi Alaaeddin Alhalabi, po rodu iz Sirije, ki v februarskem atentatu v Beljaku storilca z avtom podrl na tla. V govoru je Colette M. Schmidt, urednica časnika „Der Standard, obema nagrajencema izrazila spoštovanje za pogum in vztrajnost, lik odvetnika Rudija Vouka pa predstavila v luči 70. obletnice Avstrijske državne pogodbe (ADP) in 7. člena. Nato je vključila še zadnji politični razplet. „Žalostno in sramotno je, da spet stojimo pred pomazanimi dvojezičnimi krajevnimi napisi – več kot 50 let po pogromu na dvojezična napise, ko je oče takrat sedemletnega Rudija Vouka pobral uničene dvojezične table in sina fotografiral pred praznimi tablicami. Vse dvojezične krajevne table, tarče zadnjega vandalizma, se nahajajo v okolici Muzeja Peršman, za katerega je po policijski raciji julija nastopil kot odvetnik Rudi Vouk“, je v govoru povzela Colette M. Schmidt. Obema nagrajencema je čestitala državnozborska poslanka in deželna govornica zelenih Olga Voglauer. V izjavi je zapisala, da sta oba pokazala, kaj pomeni odgovornost v demokraciji. Voukovo zavzemanje za pravice manjšin, pravno državo in demokracijo že desetletja oblikuje Koroško in Avstrijo ter si zasluži najvišje priznanje, je med drugim zapisala. Rudiju Vouku je na družbenem omrežju X čestitala slovenska ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon.
Slovencem po svetu in domovini
Odvetnik Rudi Vouk je prejel nagrado, poimenovano po Ferdinandu Bergerju, s katero Dokumentacijski arhiv avstrijskega odpora nagrajuje civilnodružbeno zavzemanje. Odličje je prejel tudi Alaaeddin Alhalabi, po rodu iz Sirije, ki v februarskem atentatu v Beljaku storilca z avtom podrl na tla. V govoru je Colette M. Schmidt, urednica časnika „Der Standard, obema nagrajencema izrazila spoštovanje za pogum in vztrajnost, lik odvetnika Rudija Vouka pa predstavila v luči 70. obletnice Avstrijske državne pogodbe (ADP) in 7. člena. Nato je vključila še zadnji politični razplet. „Žalostno in sramotno je, da spet stojimo pred pomazanimi dvojezičnimi krajevnimi napisi – več kot 50 let po pogromu na dvojezična napise, ko je oče takrat sedemletnega Rudija Vouka pobral uničene dvojezične table in sina fotografiral pred praznimi tablicami. Vse dvojezične krajevne table, tarče zadnjega vandalizma, se nahajajo v okolici Muzeja Peršman, za katerega je po policijski raciji julija nastopil kot odvetnik Rudi Vouk“, je v govoru povzela Colette M. Schmidt. Obema nagrajencema je čestitala državnozborska poslanka in deželna govornica zelenih Olga Voglauer. V izjavi je zapisala, da sta oba pokazala, kaj pomeni odgovornost v demokraciji. Voukovo zavzemanje za pravice manjšin, pravno državo in demokracijo že desetletja oblikuje Koroško in Avstrijo ter si zasluži najvišje priznanje, je med drugim zapisala. Rudiju Vouku je na družbenem omrežju X čestitala slovenska ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon.
Slovencem po svetu in domovini
Naši rojaki v Lemontu pri Chicagu so minulo nedeljo praznovali stoletnico Ameriških Brezij in 30-letnico tamkajšnjega Slovenskega katoliškega centra. Več o tem sta povedala škof za Slovence po svetu Anton Jamnik in p. Metod Ogorevc, ki že 24 let skrbi za tamkajšnjo slovensko skupnost. Slišali smo še, da se pripravljajo spremembe krovnega zakona o Slovencih po svetu.
Slovencem po svetu in domovini
Naši rojaki v Lemontu pri Chicagu so minulo nedeljo praznovali stoletnico Ameriških Brezij in 30-letnico tamkajšnjega Slovenskega katoliškega centra. Več o tem sta povedala škof za Slovence po svetu Anton Jamnik in p. Metod Ogorevc, ki že 24 let skrbi za tamkajšnjo slovensko skupnost. Slišali smo še, da se pripravljajo spremembe krovnega zakona o Slovencih po svetu.
Slovencem po svetu in domovini
Ameriško-slovenska izobraževalna fundacija ASEF je objavila razpis za prijavo na štipendijski program raziskovanje v tujini. Namenjen je slovenskim študentkam in študentom, ki želijo okrepiti raziskovalno in študijsko izmenjavo z mednarodnimi partnerji. Program je zasnovan kot dvoletna priložnost za nadarjene študente, da se povežejo z globalno slovensko akademsko mrežo. Izbrani štipendisti bodo imeli možnost opraviti 10-tedenski raziskovalni obisk na eni izmed vrhunskih svetovnih univerz ali raziskovalnih ustanov, kot so Stanford, Harvard in Princeton. Delali bodo pod mentorstvom uglednih slovenskih profesorjev, ki delujejo v ZDA, Kanadi, Združenem kraljestvu, nekaterih evropskih državah in Avstraliji. Prijave so odprte do 2. novembra 2025.
Slovencem po svetu in domovini
Ameriško-slovenska izobraževalna fundacija ASEF je objavila razpis za prijavo na štipendijski program raziskovanje v tujini. Namenjen je slovenskim študentkam in študentom, ki želijo okrepiti raziskovalno in študijsko izmenjavo z mednarodnimi partnerji. Program je zasnovan kot dvoletna priložnost za nadarjene študente, da se povežejo z globalno slovensko akademsko mrežo. Izbrani štipendisti bodo imeli možnost opraviti 10-tedenski raziskovalni obisk na eni izmed vrhunskih svetovnih univerz ali raziskovalnih ustanov, kot so Stanford, Harvard in Princeton. Delali bodo pod mentorstvom uglednih slovenskih profesorjev, ki delujejo v ZDA, Kanadi, Združenem kraljestvu, nekaterih evropskih državah in Avstraliji. Prijave so odprte do 2. novembra 2025.
Slovencem po svetu in domovini
Ob dnevu avstrijske republike, ki ga v naši severni sosedi praznujejo 26. oktobra, bo potekalo več dvojezičnih kulturnih prireditev Dober dan, sosed, ki jih pripravljajo domača kulturna oz. prosvetna društva ob podpori Krščanske kulturne zveze iz Celovca. Tokrat bo v ospredju leto spominjanja. Prva prireditev bo nocoj v Mestni hiši v Borovljah, kjer bo nastopil tudi Komorni zbor SPD Borovlje; misli k prazniku bo imel nekdanji predsednik Slovenskega znanstvenega inštituta dr. Valentin Sima. Jutri bo Dober večer, sosed z obširnim programom potekal v Lepenski šoli. Med drugim bosta Karla Haderlap in Jozi Pasterk pripovedovala zgodbe, brala bo Nika Skudnik, nastopil bo glasbenik Tomaž Boškin. V Kulturnem domu v Dobrli vas bodo jutri nastopili mladinski zbor Sweethearts, mešani pevski zbor Srce, Artphonica iz Celovca, hkrati bo tudi prezentacija dijakinj in dijakov Slovenske gimnazije iz Celovca o usvajanju jezika v predšolskem obdobju. Slavnostni govor bo imel odvetnik mag. Rudi Vouk. Na Radišah bo prireditev potekala v nedeljo v Kulturnem domu, sodelujeta pevski skupini tamkajšnjega Slovenskega prosvetnega društva in duo FinePulse, misli ob prazniku pripravlja direktor Koroškega muzeja Wolfgang Muchitsch.
Slovencem po svetu in domovini
Ob dnevu avstrijske republike, ki ga v naši severni sosedi praznujejo 26. oktobra, bo potekalo več dvojezičnih kulturnih prireditev Dober dan, sosed, ki jih pripravljajo domača kulturna oz. prosvetna društva ob podpori Krščanske kulturne zveze iz Celovca. Tokrat bo v ospredju leto spominjanja. Prva prireditev bo nocoj v Mestni hiši v Borovljah, kjer bo nastopil tudi Komorni zbor SPD Borovlje; misli k prazniku bo imel nekdanji predsednik Slovenskega znanstvenega inštituta dr. Valentin Sima. Jutri bo Dober večer, sosed z obširnim programom potekal v Lepenski šoli. Med drugim bosta Karla Haderlap in Jozi Pasterk pripovedovala zgodbe, brala bo Nika Skudnik, nastopil bo glasbenik Tomaž Boškin. V Kulturnem domu v Dobrli vas bodo jutri nastopili mladinski zbor Sweethearts, mešani pevski zbor Srce, Artphonica iz Celovca, hkrati bo tudi prezentacija dijakinj in dijakov Slovenske gimnazije iz Celovca o usvajanju jezika v predšolskem obdobju. Slavnostni govor bo imel odvetnik mag. Rudi Vouk. Na Radišah bo prireditev potekala v nedeljo v Kulturnem domu, sodelujeta pevski skupini tamkajšnjega Slovenskega prosvetnega društva in duo FinePulse, misli ob prazniku pripravlja direktor Koroškega muzeja Wolfgang Muchitsch.
Slovencem po svetu in domovini
Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu je objavil javna poziva za finančno podporo avtohtoni slovenski narodni skupnosti v zamejstvu in Slovencem po svetu za prihodnje leto. Z razpisoma želi utrjevati in ohranjati narodno, jezikovno ter kulturno identiteto rojakov; krepiti medsebojno povezovanje, medgeneracijsko povezovanje ter povezovati skupnosti z Republiko Slovenijo in povečati prepoznavnost dejavnosti rojakov v domovini, hkrati pa vzdrževati strukture in dejavnosti ter delovanja in povezovanja na področju mladih in za mlade ali na področju gospodarstva ali znanosti ali izobraževanja. Prioriteti javnega razpisa sta podpora dejavnostim za utrjevanje in krepitev znanja oziroma doseganje višje ravni znanja slovenskega jezika ter podpora vključevanju mladih v dejavnosti kulturnih, športnih in drugih društev, organizacij ter ustanov Slovencev v zamejstvu po svetu. Za izseljenstvo je na voljo 1.600.000 evrov, za zamejstvo pa 8.050.000 evrov. Rok ja prijavo je 11. november za zamejstvo in 12. november za izseljenstvo.
Slovencem po svetu in domovini
Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu je objavil javna poziva za finančno podporo avtohtoni slovenski narodni skupnosti v zamejstvu in Slovencem po svetu za prihodnje leto. Z razpisoma želi utrjevati in ohranjati narodno, jezikovno ter kulturno identiteto rojakov; krepiti medsebojno povezovanje, medgeneracijsko povezovanje ter povezovati skupnosti z Republiko Slovenijo in povečati prepoznavnost dejavnosti rojakov v domovini, hkrati pa vzdrževati strukture in dejavnosti ter delovanja in povezovanja na področju mladih in za mlade ali na področju gospodarstva ali znanosti ali izobraževanja. Prioriteti javnega razpisa sta podpora dejavnostim za utrjevanje in krepitev znanja oziroma doseganje višje ravni znanja slovenskega jezika ter podpora vključevanju mladih v dejavnosti kulturnih, športnih in drugih društev, organizacij ter ustanov Slovencev v zamejstvu po svetu. Za izseljenstvo je na voljo 1.600.000 evrov, za zamejstvo pa 8.050.000 evrov. Rok ja prijavo je 11. november za zamejstvo in 12. november za izseljenstvo.
Slovencem po svetu in domovini
Einspielerjevo nagrado 2025 bo prejel Georg Wurmitzer „za konkretno podporo vidnih in trajnostnih projektov slovenske narodne skupnosti v času njegovega aktivnega delovanja v koroški deželni politiki“. Wurmitzer je bil več dob poslanec ljudske stranke v koroškem deželnem zboru, potem je bil poslanec v državnem zboru, leta 1999 je postal član deželne vlade, nato pa še deželni predsednik ljudske stranke. Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) in Krščanska kulturna zveza (KKZ) Einspielerjevo nagrado podeljujeta osebnostim javnega življenja, znanosti, umetnosti in kulture iz večinskega naroda na Koroškem in preko njenih meja, ki si prizadevajo za slovensko narodno skupnost. Podelitev bo 10. novembra v Tischlerjevi dvorani Mohorjeve v Celovcu. Slavnostni govornik bo Nanti Olip, predsednik Zbora narodnih predstavnikov.
Slovencem po svetu in domovini
Einspielerjevo nagrado 2025 bo prejel Georg Wurmitzer „za konkretno podporo vidnih in trajnostnih projektov slovenske narodne skupnosti v času njegovega aktivnega delovanja v koroški deželni politiki“. Wurmitzer je bil več dob poslanec ljudske stranke v koroškem deželnem zboru, potem je bil poslanec v državnem zboru, leta 1999 je postal član deželne vlade, nato pa še deželni predsednik ljudske stranke. Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) in Krščanska kulturna zveza (KKZ) Einspielerjevo nagrado podeljujeta osebnostim javnega življenja, znanosti, umetnosti in kulture iz večinskega naroda na Koroškem in preko njenih meja, ki si prizadevajo za slovensko narodno skupnost. Podelitev bo 10. novembra v Tischlerjevi dvorani Mohorjeve v Celovcu. Slavnostni govornik bo Nanti Olip, predsednik Zbora narodnih predstavnikov.
Slovencem po svetu in domovini
100 let Ameriških Brezij in 30 let Slovenskega katoliškega centra so praznovali naši rojaki v Lemontu pri Chicagu. Spomnili so se tudi 80. obletnice konca druge svetovne vojne, ki je za mnoge pomenila začetek begunske poti. V vseh težkih preizkušnjah so naši rojaki tolažbo, milosti in blagoslov prejemali pri Mariji Pomagaj. Njen dom v ZDA je v Lemontu. Tam že 75 let deluje dom duhovnih vaj, kamor so radi prihajali rojaki iz vseh koncev ZDA in Kanade. Na včerajšnjo misijonsko nedeljo se je na praznovanju zbralo več kot 400 rojakov. Slovesno somaševanje v cerkvi Marije Pomagaj je vodil škof za Slovence po svetu Anton Jamnik, ki je starejšim, mladim in otrokom, prav teh je bilo res veliko, polagal na srce, naj si iskreno prizadevajo, da ohranjajo in na nov način živijo vero, ki jim je bila podarjena preko staršev, duhovnikov in prijateljev. Ob tem je še kako pomembna skrb za jezik, kulturo in hvaležnost za korenine, iz katerih rastejo. Generalna konzulka naše države v Clevelandu Suzana Češarek je frančiškanu p. Metodu Ogorevcu, ki že 24 let skrbi za slovensko skupnost v Lemontu, izročila posebno priznanje USZS frančiškanski skupnosti ob 100-letnici Ameriških Brezij za vse njihovo požrtvovalno in državotvorno delovanje. Priznanje je prejel tudi Slovenski katoliški center.
Slovencem po svetu in domovini
100 let Ameriških Brezij in 30 let Slovenskega katoliškega centra so praznovali naši rojaki v Lemontu pri Chicagu. Spomnili so se tudi 80. obletnice konca druge svetovne vojne, ki je za mnoge pomenila začetek begunske poti. V vseh težkih preizkušnjah so naši rojaki tolažbo, milosti in blagoslov prejemali pri Mariji Pomagaj. Njen dom v ZDA je v Lemontu. Tam že 75 let deluje dom duhovnih vaj, kamor so radi prihajali rojaki iz vseh koncev ZDA in Kanade. Na včerajšnjo misijonsko nedeljo se je na praznovanju zbralo več kot 400 rojakov. Slovesno somaševanje v cerkvi Marije Pomagaj je vodil škof za Slovence po svetu Anton Jamnik, ki je starejšim, mladim in otrokom, prav teh je bilo res veliko, polagal na srce, naj si iskreno prizadevajo, da ohranjajo in na nov način živijo vero, ki jim je bila podarjena preko staršev, duhovnikov in prijateljev. Ob tem je še kako pomembna skrb za jezik, kulturo in hvaležnost za korenine, iz katerih rastejo. Generalna konzulka naše države v Clevelandu Suzana Češarek je frančiškanu p. Metodu Ogorevcu, ki že 24 let skrbi za slovensko skupnost v Lemontu, izročila posebno priznanje USZS frančiškanski skupnosti ob 100-letnici Ameriških Brezij za vse njihovo požrtvovalno in državotvorno delovanje. Priznanje je prejel tudi Slovenski katoliški center.
Slovencem po svetu in domovini
Tokrat smo bili povezani s Slovenci v ZDA. V Kansas Cityju v zvezni državi Kansas so nedavno praznovali 100-letnico slovenske župnije Svete Družine in pripravili 17. Slovenefest. Praznovanja se je udeležil raziskovalec slovenskega zamejstva in izseljenstva dr. Dejan Valentinčič, ki je pripravil tudi nekaj pogovorov z rojaki. Tako smo slišali, kako je prišlo do ustanovitve župnije in tudi kako ohranjajo slovenstvo. Tudi nekaj petja je bilo slišati ... Objavili smo še nekaj novic.
Slovencem po svetu in domovini
Tokrat smo bili povezani s Slovenci v ZDA. V Kansas Cityju v zvezni državi Kansas so nedavno praznovali 100-letnico slovenske župnije Svete Družine in pripravili 17. Slovenefest. Praznovanja se je udeležil raziskovalec slovenskega zamejstva in izseljenstva dr. Dejan Valentinčič, ki je pripravil tudi nekaj pogovorov z rojaki. Tako smo slišali, kako je prišlo do ustanovitve župnije in tudi kako ohranjajo slovenstvo. Tudi nekaj petja je bilo slišati ... Objavili smo še nekaj novic.

Naš gost
Zlatomašnik Miro Šlibar kot duhovnik že petdeset let črpa iz novomašnega gesla: »Njim, ki Boga ljubijo, vse pripomore k dobremu.« (Rim, 8, 28). Je častni kaplan bazilike v Lurdu in član kapitlja lurških kaplanov, svojo duhovniško pot je začel v Sodražici, nadaljeval kot kaplan v Šentjerneju in Zagorju ob Savi. Iz mnogih služb, ki gradijo mozaik njegovega poslanstva, je gotovo najbolj odmevno vodenje bolniške župnije v Ljubljani. Danes je hišni duhovnik v samostanu Marijinih sester na Dobrovi. Vsa leta je srčno predan delu z bolniki in skrbi za bolniško pastoralo. Morda ste se z njegovim krepkim korakom srečali na Kredarici, kjer je od leta 2019 odgovoren za svete maše. Mnogi bi ga prepoznali tudi po glasu, saj je zvesti sodelavec »Radijskih katehez za bolnike« na Radiu Ognjišče. Prisluhnite duhovniku, ki po različnih poteh pričuje za življenje.
Doživetja narave
Od spomina na utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika smo odšli še več kot tisočletje nazaj v zgodovino. Stopili smo na pot rimskega častnika in škofa. Tako Trubar (kulturni in verski reformator) kot Martin (svetnik in simbol vzajemne delitve) sta zaznamovala slovensko kulturno krajino. Letos je zaživel Martinov čezmejni krog v dolžini 240 km, razdeljen na 14 etap. O njem in o kulturni ter naravni dediščini na tem območju sta spregovorila koordinatorka Polona Abram in umetnostni zgodovinar dr. Ferdinand Šerbelj.
Globine
Ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić sta razmišljala, kako vera oziroma nevera oblikuje človekov odnos do prihodnosti. Ali je prihodnost prostor upanja, razvoja in presežkov? Ali pa negotovosti, krize smisla in tehnološke neobvladljivosti? Pogovor lahko spremljate tudi na YouTube kanalu Radia Ognjišče.
Svetovalnica
V dneh okrog praznika Vse svetih, ko več razmišljamo o naši minljivosti, smrti in povezanosti med nami, je bila naša gostja v Svetovalnici predstojnica Inštituta za zgodovino medicine in medicinsko humanistiko na Medicinski fakulteti v Ljubljani dr. Zvonka Zupanič Slavec. Spregovorili smo o pomenu odnosov v zadnjem obdobju življenja, o človekovi vrednosti, o tem, česa si ljudje v času umiranja želijo, pa tudi o zakonu, ki bi uvedel asistirani samomor. Je slednji povezan tudi z evgeniko, ki je ljudi delila na tiste, katerih življenje je več vredno, in na tiste, katerih življenje ne šteje veliko? Prisluhnite zanimivemu pogovoru na prazničen dan.
Za življenje
Na praznik vseh svetih, ko se spominjamo svetlih zgledov vere, smo gostili kliničnega psihologa in frančiškana p. dr. Christiana Gostečnika. V pogovoru smo združili razmislek o svetosti, minljivosti, smrti in žalovanju. Kaj pomeni biti svet v sodobnem svetu? Kako se soočamo z izgubo bližnjih? Kako vera in psihologija skupaj osvetljujeta pot skozi bolečino? Svojo zgodbo ali vprašanje za p. Christiana lahko pošljete na elektronski naslov: za.zivljenje@ognjisce.si
Pojdite in učite
Slišali smo, da je misijonar pričevalec, ne pa prodajalec prijetnih in čudovitih idej.
Utrip Cerkve v Sloveniji
Letos mineva 60 let od konca drugega vatikanskega koncila, najpomembnejšega dogodka v zgodovini Katoliške cerkve 20. stoletja. Zakaj je do koncila sploh prišlo, kakšne spremembe je prinesel in kako so se te odrazile v slovenskem prostoru, smo govorili z dr. Matjažem Ambrožičem, duhovnikom in predstojnikom Inštituta za zgodovino Cerkve na Teološki fakulteti v Ljubljani.
Kmetijska oddaja
Aleš Čadež iz Delnic v Poljanski dolini, Inovativni mladi kmet 2025, je bil z nami in predstavil svoj pristop v ekološki pridelavi zelenjave z uporabo t.i. paperpot tehnologije. Celotnemu pogovoru lahko prisluhntete tudi v obliki video podkasta RAST.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče