V slovenskem domu San Martin v Buenos Airesu so v tem mesecu praznovali žegnanje, minilo je 76 let od prve slovenske maše. To je na praznik Marijinega vnebovzetja leta 1948 daroval svetnik Karel Škulj. Tokratno žegnanjsko mašo v kapeli zavoda Srca Jezusovega je daroval Robert Brest. Pri maši je pel Slovenski pevski zbor San Martín pod vodstvom Ariane Žigart. V pridigi so zbrani slišali, kako so njihovi predniki skrbeli za ohranitev vrednot vere, pripadnosti narodu, spoštovanja in ljubezni do svojih korenin, znanja jezika … ter kako pomembno je, da so 76 let kasneje še vedno zvesti tem vrednotam. Na nedeljo po prazniku Marijinega vnebovzetja pa so rojaki iz argentinske prestolnice kot vsako leto romali v Lurško svetišče v Buenos Airesu. Letos so še posebno prosili za bolnike. Maševal je lazarist Toni Burja, ki je med pridigo predstavil relikvije sv. Vincencija Pavelskega zaradi posebnega leta - 400. obletnice ustanovitve lazaristov. Ob tem je povabil vernike na romanje k Mariji Kraljici v Lanusu 10. novembra, ki bo ob obletnici Slovenske vasi.
V slovenskem domu San Martin v Buenos Airesu so v tem mesecu praznovali žegnanje, minilo je 76 let od prve slovenske maše. To je na praznik Marijinega vnebovzetja leta 1948 daroval svetnik Karel Škulj. Tokratno žegnanjsko mašo v kapeli zavoda Srca Jezusovega je daroval Robert Brest. Pri maši je pel Slovenski pevski zbor San Martín pod vodstvom Ariane Žigart. V pridigi so zbrani slišali, kako so njihovi predniki skrbeli za ohranitev vrednot vere, pripadnosti narodu, spoštovanja in ljubezni do svojih korenin, znanja jezika … ter kako pomembno je, da so 76 let kasneje še vedno zvesti tem vrednotam. Na nedeljo po prazniku Marijinega vnebovzetja pa so rojaki iz argentinske prestolnice kot vsako leto romali v Lurško svetišče v Buenos Airesu. Letos so še posebno prosili za bolnike. Maševal je lazarist Toni Burja, ki je med pridigo predstavil relikvije sv. Vincencija Pavelskega zaradi posebnega leta - 400. obletnice ustanovitve lazaristov. Ob tem je povabil vernike na romanje k Mariji Kraljici v Lanusu 10. novembra, ki bo ob obletnici Slovenske vasi.
V slovenskem domu San Martin v Buenos Airesu so v tem mesecu praznovali žegnanje, minilo je 76 let od prve slovenske maše. To je na praznik Marijinega vnebovzetja leta 1948 daroval svetnik Karel Škulj. Tokratno žegnanjsko mašo v kapeli zavoda Srca Jezusovega je daroval Robert Brest. Pri maši je pel Slovenski pevski zbor San Martín pod vodstvom Ariane Žigart. V pridigi so zbrani slišali, kako so njihovi predniki skrbeli za ohranitev vrednot vere, pripadnosti narodu, spoštovanja in ljubezni do svojih korenin, znanja jezika … ter kako pomembno je, da so 76 let kasneje še vedno zvesti tem vrednotam. Na nedeljo po prazniku Marijinega vnebovzetja pa so rojaki iz argentinske prestolnice kot vsako leto romali v Lurško svetišče v Buenos Airesu. Letos so še posebno prosili za bolnike. Maševal je lazarist Toni Burja, ki je med pridigo predstavil relikvije sv. Vincencija Pavelskega zaradi posebnega leta - 400. obletnice ustanovitve lazaristov. Ob tem je povabil vernike na romanje k Mariji Kraljici v Lanusu 10. novembra, ki bo ob obletnici Slovenske vasi.
Slovencem po svetu in domovini
Krščanska kulturna zveza iz Celovca je letos že 50-ič pripravila Gledališko in lutkovno delavnico. V Ankaranu se je zbralo okoli 140 gledaliških igralcev, lutkarjev ter njihovih mentoric in mentorjev in pripravljalo novo odrsko sezono. Glede na udeležbo, lahko sklepamo, da nas tudi letos čaka pisana kulturna jesen s številnimi krstnimi uprizoritvami. Naši sogovorniki so bili: referent za gledališče Milan Piko, strokovna sodelavca Vid Sodnik in Igor Sviderski, udeleženci Jan Fera, Ilija Kert in Elena Marcano ter režiserka Tina Oman Saksida.
Slovencem po svetu in domovini
Krščanska kulturna zveza iz Celovca je letos že 50-ič pripravila Gledališko in lutkovno delavnico. V Ankaranu se je zbralo okoli 140 gledaliških igralcev, lutkarjev ter njihovih mentoric in mentorjev in pripravljalo novo odrsko sezono. Glede na udeležbo, lahko sklepamo, da nas tudi letos čaka pisana kulturna jesen s številnimi krstnimi uprizoritvami. Naši sogovorniki so bili: referent za gledališče Milan Piko, strokovna sodelavca Vid Sodnik in Igor Sviderski, udeleženci Jan Fera, Ilija Kert in Elena Marcano ter režiserka Tina Oman Saksida.
Slovencem po svetu in domovini
Z ekumenskim bogoslužjem se danes opoldne začel 632. Pliberški jormak, eden največjih klasičnih sejmov na prostem na avstrijskem Koroškem. Na sedem hektarjev velikem župnijskem travniku v Pliberku bo do ponedeljka ponujalo svoje izdelke okoli 300 razstavljalcev. Za domače obrtnike je to po poročanju Slovenskega uredništva ORF iz Celovca pomemben gospodarski dejavnik, četudi za večino ni glavni vir dohodka, rezultati ponavadi pridejo pozneje. Za mestno občino Pliberški jormak vsekakor ni donosen, nasprotno, prinaša primanjkljaj zaradi visokih stroškov za infrastrukturo, elektriko in varnost. Ker stroškov z najemninami ne pokrivajo, se je pred dogodkom razvnela razprava o uvedbi vstopnine, ki pa jo je občinski svet že junija soglasno zavrnil, ker so bili mnenja, da mora Jormak ostati ljudsko slavje – kraj srečanja, zabave in razvedrila. Sejem je pomemben dogodek tudi za društva. Domače Slovensko prosvetno društvo Edinost ima že 50 let tam Svavejo uto, kjer bo tudi letos pester kulturni in družabni program. Organizatorji si ob ugodnem vremenu nadejajo do 140.000 obiskovalcev, tudi iz Slovenije.
Slovencem po svetu in domovini
Z ekumenskim bogoslužjem se danes opoldne začel 632. Pliberški jormak, eden največjih klasičnih sejmov na prostem na avstrijskem Koroškem. Na sedem hektarjev velikem župnijskem travniku v Pliberku bo do ponedeljka ponujalo svoje izdelke okoli 300 razstavljalcev. Za domače obrtnike je to po poročanju Slovenskega uredništva ORF iz Celovca pomemben gospodarski dejavnik, četudi za večino ni glavni vir dohodka, rezultati ponavadi pridejo pozneje. Za mestno občino Pliberški jormak vsekakor ni donosen, nasprotno, prinaša primanjkljaj zaradi visokih stroškov za infrastrukturo, elektriko in varnost. Ker stroškov z najemninami ne pokrivajo, se je pred dogodkom razvnela razprava o uvedbi vstopnine, ki pa jo je občinski svet že junija soglasno zavrnil, ker so bili mnenja, da mora Jormak ostati ljudsko slavje – kraj srečanja, zabave in razvedrila. Sejem je pomemben dogodek tudi za društva. Domače Slovensko prosvetno društvo Edinost ima že 50 let tam Svavejo uto, kjer bo tudi letos pester kulturni in družabni program. Organizatorji si ob ugodnem vremenu nadejajo do 140.000 obiskovalcev, tudi iz Slovenije.
Slovencem po svetu in domovini
Iz Celovca so sporočili, da je v 84. letu starosti umrl dolgoletni tajnik Krščanske kulturne zveze in predsednik Narodopisnega inštituta Urban Jarnik Nužej Tolmaier. Za svoje delo je leta 2021 prejel Tischlerjevo nagrado, leta 2023 pa Štrekljevo. Deželni glavar Kaiser je v izjavi dejal, da Koroška z njim izgublja „izjemno osebnost, človeka, ki se je desetletja z veliko vnemo udejstvoval za slovensko narodno skupnost in medkulturno sobivanje“. Z Nužejem Tolmaierjem je tesno povezan tudi močan razcvet kulturnega življenja med koroškimi Slovenci. Trajen dokument pa je njegovo obširno publicistično delo na področju kulturnega, glasbenega in pevskega ustvarjanja ter njegov prispevek k dokumentaciji narodopisne dediščine koroških Slovencev, so še zapisali pri KKZ in inštitutu Urban Jarnik, kjer so tudi navedli vodilo njegovega dela, da kar je zapisano, ne bo izbrisano.
Slovencem po svetu in domovini
Iz Celovca so sporočili, da je v 84. letu starosti umrl dolgoletni tajnik Krščanske kulturne zveze in predsednik Narodopisnega inštituta Urban Jarnik Nužej Tolmaier. Za svoje delo je leta 2021 prejel Tischlerjevo nagrado, leta 2023 pa Štrekljevo. Deželni glavar Kaiser je v izjavi dejal, da Koroška z njim izgublja „izjemno osebnost, človeka, ki se je desetletja z veliko vnemo udejstvoval za slovensko narodno skupnost in medkulturno sobivanje“. Z Nužejem Tolmaierjem je tesno povezan tudi močan razcvet kulturnega življenja med koroškimi Slovenci. Trajen dokument pa je njegovo obširno publicistično delo na področju kulturnega, glasbenega in pevskega ustvarjanja ter njegov prispevek k dokumentaciji narodopisne dediščine koroških Slovencev, so še zapisali pri KKZ in inštitutu Urban Jarnik, kjer so tudi navedli vodilo njegovega dela, da kar je zapisano, ne bo izbrisano.
Slovencem po svetu in domovini
Državna sekretarka Vesna Humar se je na sejmu AGRA srečala s člani Zamejske gospodarske koordinacije iz Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške. Kot so sporočili z Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, je bilo srečanje namenjeno pregledu aktualnih zadev. Državna sekretarka je predstavila aktivnosti v zvezi z načrtovano spremembo zakonodaje, ki bo uredila delovanje in povezovanje zamejskih gospodarskih struktur. Ob tem je poudarila: Glavni cilj zakona je vzpostaviti podlago, da se oblikuje razvojni program za vsa štiri slovenska zamejstva. To pomeni, da bomo v naslednjih štirih letih vlagali v razvoj gospodarskih in turističnih dejavnosti v sosednjih državah. Če bodo dobra delovna mesta, bodo mladi ljudje ostajali doma, bodo družine ostajale doma in bodo tudi naše zamejske skupnosti imele boljšo, lepšo prihodnost. Po sestanku, ki mu je sopredsedoval državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Dejan Židan, je sledil skupni ogled sejma AGRA. Ob tem je potekalo srečanje z vodstvom in predstavniki Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij. Državna sekretarka je obiskala tudi stojnico Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje Muraba, kjer so predstavili projekte čezmejnega povezovanja.
Slovencem po svetu in domovini
Državna sekretarka Vesna Humar se je na sejmu AGRA srečala s člani Zamejske gospodarske koordinacije iz Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške. Kot so sporočili z Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, je bilo srečanje namenjeno pregledu aktualnih zadev. Državna sekretarka je predstavila aktivnosti v zvezi z načrtovano spremembo zakonodaje, ki bo uredila delovanje in povezovanje zamejskih gospodarskih struktur. Ob tem je poudarila: Glavni cilj zakona je vzpostaviti podlago, da se oblikuje razvojni program za vsa štiri slovenska zamejstva. To pomeni, da bomo v naslednjih štirih letih vlagali v razvoj gospodarskih in turističnih dejavnosti v sosednjih državah. Če bodo dobra delovna mesta, bodo mladi ljudje ostajali doma, bodo družine ostajale doma in bodo tudi naše zamejske skupnosti imele boljšo, lepšo prihodnost. Po sestanku, ki mu je sopredsedoval državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Dejan Židan, je sledil skupni ogled sejma AGRA. Ob tem je potekalo srečanje z vodstvom in predstavniki Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij. Državna sekretarka je obiskala tudi stojnico Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje Muraba, kjer so predstavili projekte čezmejnega povezovanja.
Slovencem po svetu in domovini
V Slovenskem domu San Martin v Buenos Airesu so obeležili dvajset let kulturnega večera Ob taktu barv. Idejni oče in dve desetletji gonilna sila prireditve Viktor Leber je letos zasnoval dva dogodka, ki sta potekala dve zaporedni avgustovski soboti. Najprej so odprli razstavo umetnin slikarja, scenografa, rezbarja, ilustratorja, igralca, pevca, po poklicu pa metalurga, globoko predanega svoji družini, veri in slovenskim koreninam Andreja Makeka, ki je umrl pred desetimi leti. Teden dni kasneje pa je bil koncert zasedbe Four Bellows Four Tales, to je kvartet harmonikarjev iz Trsta. Koncert »Od Gardela do Piazzolle« je občinstvo popeljal v svet tanga, prepletenega s strastjo, zgodovino in umetnostjo. Z gosti iz Trsta se je ta večer predstavil še Rodolfo Mederos, prava legenda argentinskega tanga. Pred nastopom so občinstvo z nasmehom in toplino pozdravile pevke vokalne skupine Mučačas pod vodstvom profesorice Ariane Žigart. To je bilo edinstveno kulturno doživetje, je po poročanju Svobodne Slovenije iz Argentine izjavil predsednik Slovenskega doma San Martin Marjan Boltežar.
Slovencem po svetu in domovini
V Slovenskem domu San Martin v Buenos Airesu so obeležili dvajset let kulturnega večera Ob taktu barv. Idejni oče in dve desetletji gonilna sila prireditve Viktor Leber je letos zasnoval dva dogodka, ki sta potekala dve zaporedni avgustovski soboti. Najprej so odprli razstavo umetnin slikarja, scenografa, rezbarja, ilustratorja, igralca, pevca, po poklicu pa metalurga, globoko predanega svoji družini, veri in slovenskim koreninam Andreja Makeka, ki je umrl pred desetimi leti. Teden dni kasneje pa je bil koncert zasedbe Four Bellows Four Tales, to je kvartet harmonikarjev iz Trsta. Koncert »Od Gardela do Piazzolle« je občinstvo popeljal v svet tanga, prepletenega s strastjo, zgodovino in umetnostjo. Z gosti iz Trsta se je ta večer predstavil še Rodolfo Mederos, prava legenda argentinskega tanga. Pred nastopom so občinstvo z nasmehom in toplino pozdravile pevke vokalne skupine Mučačas pod vodstvom profesorice Ariane Žigart. To je bilo edinstveno kulturno doživetje, je po poročanju Svobodne Slovenije iz Argentine izjavil predsednik Slovenskega doma San Martin Marjan Boltežar.
Slovencem po svetu in domovini
Zveza Slovencev na Madžarskem je gostila letošnjo, 53. mednarodno likovno kolonijo mladih, ki je pet dni potekala v Monoštru. Med ustvarjanjem se je družilo 17 otrok od 5. do 9. razreda iz Porabja, Slovenije, Avstrije in Italije. Kolonija se vsako leto seli med Slovenijo in kraji, kjer živijo zamejski Slovenci. Poleg dopoldanskega ustvarjanja so bili popoldnevi na koloniji namenjeni spoznavanju naravne in kulturne dediščine Porabja in Prekmurja. Tako so udeleženci obiskali Tromejo, slovenski muzej Avgusta Pavla v Monoštru, baročno cerkev ter svetlobni križ v Števanovcih, prosti čas pa so namenili druženju in športnim dejavnostim. Ob zaključku kolonije so v Slovenskem domu v Monoštru pripravili razstavo likovnih in lončarskih izdelkov. Otroci so namreč obiskali dve delavnici: likovno je vodila mlada mentorica Tina Rajnar, lončarsko pa izkušeni lončarski mojster iz Prekmurja Štefan Zelko. Kolonija tako že 53 let povezuje mlade iz različnih držav, ki utrjujejo znanje slovenskega jezika in krepijo čezmejne vezi.
Slovencem po svetu in domovini
Zveza Slovencev na Madžarskem je gostila letošnjo, 53. mednarodno likovno kolonijo mladih, ki je pet dni potekala v Monoštru. Med ustvarjanjem se je družilo 17 otrok od 5. do 9. razreda iz Porabja, Slovenije, Avstrije in Italije. Kolonija se vsako leto seli med Slovenijo in kraji, kjer živijo zamejski Slovenci. Poleg dopoldanskega ustvarjanja so bili popoldnevi na koloniji namenjeni spoznavanju naravne in kulturne dediščine Porabja in Prekmurja. Tako so udeleženci obiskali Tromejo, slovenski muzej Avgusta Pavla v Monoštru, baročno cerkev ter svetlobni križ v Števanovcih, prosti čas pa so namenili druženju in športnim dejavnostim. Ob zaključku kolonije so v Slovenskem domu v Monoštru pripravili razstavo likovnih in lončarskih izdelkov. Otroci so namreč obiskali dve delavnici: likovno je vodila mlada mentorica Tina Rajnar, lončarsko pa izkušeni lončarski mojster iz Prekmurja Štefan Zelko. Kolonija tako že 53 let povezuje mlade iz različnih držav, ki utrjujejo znanje slovenskega jezika in krepijo čezmejne vezi.
Slovencem po svetu in domovini
Bogato in raznoliko je delovanje slovenskih društev na avstrijskem Koroškem. Tokrat smo pogledali k trem: Slovensko prosvetno društvo Gorjanci Kotmara vas, Katoliško prosvetno društvo Drava Žvabek in Slovensko prosvetno društvo Dobrač Brnca. Predsedniki Vinko Wieser, Jokej Logar in Marjan Gallob so bili gostje prireditve letošnjih Koroških kulturnih dnevov v Ljubljani, ki jo je pripravil Klub koroških Slovencev v Ljubljani.
Slovencem po svetu in domovini
Bogato in raznoliko je delovanje slovenskih društev na avstrijskem Koroškem. Tokrat smo pogledali k trem: Slovensko prosvetno društvo Gorjanci Kotmara vas, Katoliško prosvetno društvo Drava Žvabek in Slovensko prosvetno društvo Dobrač Brnca. Predsedniki Vinko Wieser, Jokej Logar in Marjan Gallob so bili gostje prireditve letošnjih Koroških kulturnih dnevov v Ljubljani, ki jo je pripravil Klub koroških Slovencev v Ljubljani.
Slovencem po svetu in domovini
Na Svetih Višarjah so se na 37. Romanju treh Slovenij zaključili Višarski dnevi mladih. O tem nam je več povedala Jerica Koren. Slišali ste še vabljena govorca letošnjega 21. Vseslovenskega srečanja v državnem zboru – Marjana Kolariča iz Kanade in Mariano Poznič iz Argentine.
Slovencem po svetu in domovini
Na Svetih Višarjah so se na 37. Romanju treh Slovenij zaključili Višarski dnevi mladih. O tem nam je več povedala Jerica Koren. Slišali ste še vabljena govorca letošnjega 21. Vseslovenskega srečanja v državnem zboru – Marjana Kolariča iz Kanade in Mariano Poznič iz Argentine.
Doživetja narave
Predstavili smo letošnje radijsko kolesarjenje Od Marije k Mariji - od prijatelja k prijatelju. Tokrat se radijska ekipa odpravlja v deželo Martina Krpana: od Ilirske Bistrice do Stične. Kje natančno bo tekla kolesarska pot, kakšni bodo vsebinski poudarki in kje postanki? V drugem delu se nam je oglasil alpinist Aleš Česen, ki je točno pred mesecem dni z avstrijskim soplezalcem stopil na vrh še neosvojenega šest tisočaka v Karakorumu.
Sol in luč
»Včasih se človek odloči za slabšo možnost, kar postane tudi izkušnja. Človek je tu s svojo duhovno zmožnostjo kakor krmar ladje, ki nenehno popravlja njeno smer, dokler varno ne pristane na cilju. Nečesa pa človek ne more. Ne biti človek.« Tako je v knjigi »Sto domačih zdravil za dušo in telo« zapisal dr. Jože Ramovš. Iz knjige smo za oddajo prebrali nekaj izbranih odlomkov.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 31. avgust 2025 ob 05-ih
Spoznanje več, predsodek manj
Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil p. Branko Cestnik. Z njim smo govorili o več temah, ki so zaznamovale to poletje. Najprej smo izpostavili tisoče otrok, ki so obiskovali oratorije na cerkvenih dvoriščih, kaj je nedvomno znamenje tihega zaupanja v vzgojno vlogo Cerkve. Ob tem smo se spomnili tudi 80-letnice konca 2. svetovne vojne in se vprašali, ali res ne znamo brez vojne v Evropi in v Sveti deželi?
Moja zgodba
Študijski center za narodno spravo je pripravil znanstveno konferenco Med tradicijo in moderno: slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje v transnacionalni perspektivi. Na njej so sodelovali zgodovinarji, ki so osvetlili pomen katoliških intelektualcev v prelomnem stoletju 1848−1948. Tega sta zaznamovali dve veliki revoluciji: meščanska leta 1848 in komunistična s prevzemom oblasti po drugi svetovni vojni. Na sporedu je bila prva oddaja v kateri sta govorila Tomaž Ivešić in Špela Chomicki (Homicki).
Moja zgodba
Študijski center za narodno spravo je pripravil znanstveno konferenco Med tradicijo in moderno: slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje v transnacionalni perspektivi. Na njej so sodelovali zgodovinarji, ki so osvetlili pomen katoliških intelektualcev v prelomnem stoletju 1848−1948. Tega sta zaznamovali dve veliki revoluciji: meščanska leta 1848 in komunistična s prevzemom oblasti po drugi svetovni vojni. Na sporedu je bila prva oddaja v kateri sta govorila Tomaž Ivešić in Špela Chomicki (Homicki).
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Pojdite in učite
Slovenska Karitas obeležuje 20 let dobrodelne akcije Za srce Afrike, katere letošnja izvedba poteka prav v teh dneh. V rubriki Pojdite in učite boste slišali o rezultatih doslej, upanju za prihodnost in iskreno zahvalo vsem, ki pomagate nerazvitemu svetu, misijonskim deželam.
Z ljudmi na poti
Gostili smo Klaro Lotrič, grafično oblikovalko in svetovno popotnico, ki jo je zadnja služba popeljala v Turčijo, kjer deluje kot predstavnica ene od turističnih agencij. Prvo pot po svetu je opravila pri devetnajstih letih, pozneje pa je živela in delala v različnih državah, med drugim na Tajskem, v Maleziji, Mehiki, Argentini, pa tudi v Španiji. V oddaji je spregovorila o življenju in delu v tujini.