Družina Pušnar se je letošnjega januarja v Slovenijo preselila v okviru repatriacije iz Venezuele. Mama Marija ter hčerke Anamarija, Silvana in Nevenka se tu počutijo varno in domače, učijo se slovenskega jezika in iščejo možnosti za zaposlitev. V oddaji smo objavili tudi pogovor s publicistom in javnim delavcem iz Trsta Ivom Jevnikarjem, ki smo gostili v projektu Kongres na klepetu.
Družina Pušnar se je letošnjega januarja v Slovenijo preselila v okviru repatriacije iz Venezuele. Mama Marija ter hčerke Anamarija, Silvana in Nevenka se tu počutijo varno in domače, učijo se slovenskega jezika in iščejo možnosti za zaposlitev. V oddaji smo objavili tudi pogovor s publicistom in javnim delavcem iz Trsta Ivom Jevnikarjem, ki smo gostili v projektu Kongres na klepetu.
Družina Pušnar se je letošnjega januarja v Slovenijo preselila v okviru repatriacije iz Venezuele. Mama Marija ter hčerke Anamarija, Silvana in Nevenka se tu počutijo varno in domače, učijo se slovenskega jezika in iščejo možnosti za zaposlitev. V oddaji smo objavili tudi pogovor s publicistom in javnim delavcem iz Trsta Ivom Jevnikarjem, ki smo gostili v projektu Kongres na klepetu.
Slovencem po svetu in domovini
Pri tržaški založbi Mladika je izšel slovenski prevod pomembne študije največjega strokovnjaka za italijanska fašistična koncentracijska taborišča za civiliste prof. Carla Spartaca Capogreca. Gre za knjigo Renicci. Koncentracijsko taborišče na bregovih reke Tibere, ki je bila v Italiji prvič natisnjena leta 1998, bila pa je uvod v avtorjevo širše raziskovanje takrat še v pozabo potisnjenega temnega poglavja italijanske zgodovine. Poglavja, ki je tesno povezano s Slovenci, saj so bili interniranci in žrtve v Renicciju in drugod pretežno naši rojaki. Krstna predstavitev tega dela bo jutri, v petek, 19. septembra, ob 20. uri v Frančiškanskem samostanu Kostanjevica pri Gorici. Pred tem bo v cerkvi ob 19. uri maša za žrtve internacij, ob 19.45 pa bo polaganje venca pred ploščo, ki opozarja, da so fašistične oblasti imele od marca 1942 do kapitulacije Italije v delu samostana zapor za primorske ženske in otroke. Pred ploščo bo spregovoril zgodovinar Renato Podbersič, v dvorani pa bodo knjigo predstavili avtor Carlo Spartaco Capogreco, njena prevajalka Magda Jevnikar, sin interniranca v Renicciju Lojze Peterle in predsednik založbe Mladika Ivo Jevnikar.
Slovencem po svetu in domovini
Pri tržaški založbi Mladika je izšel slovenski prevod pomembne študije največjega strokovnjaka za italijanska fašistična koncentracijska taborišča za civiliste prof. Carla Spartaca Capogreca. Gre za knjigo Renicci. Koncentracijsko taborišče na bregovih reke Tibere, ki je bila v Italiji prvič natisnjena leta 1998, bila pa je uvod v avtorjevo širše raziskovanje takrat še v pozabo potisnjenega temnega poglavja italijanske zgodovine. Poglavja, ki je tesno povezano s Slovenci, saj so bili interniranci in žrtve v Renicciju in drugod pretežno naši rojaki. Krstna predstavitev tega dela bo jutri, v petek, 19. septembra, ob 20. uri v Frančiškanskem samostanu Kostanjevica pri Gorici. Pred tem bo v cerkvi ob 19. uri maša za žrtve internacij, ob 19.45 pa bo polaganje venca pred ploščo, ki opozarja, da so fašistične oblasti imele od marca 1942 do kapitulacije Italije v delu samostana zapor za primorske ženske in otroke. Pred ploščo bo spregovoril zgodovinar Renato Podbersič, v dvorani pa bodo knjigo predstavili avtor Carlo Spartaco Capogreco, njena prevajalka Magda Jevnikar, sin interniranca v Renicciju Lojze Peterle in predsednik založbe Mladika Ivo Jevnikar.
Slovencem po svetu in domovini
Na Borznem trgu v Trstu bo od jutri do sobote potekal festival Slovencev v Italiji, Slofest. V velikem prireditvenem šotoru in naselju hišk ob njem se bodo predstavljale slovenske ustanove v Italiji. Program bo pester in bogat ter prinaša: koncerte, gledališke predstave, literarna srečanja, okrogle mize, vodene oglede medkulturnega Trsta, razstave ter številne druge kulturne vsebine. Posebna novost letošnje izvedbe je obisk šol jutri in v petek dopoldne. Tako slovenske kot italijanske šole bodo vključene v raznolik šolski kulturni program, organizator pa predvideva obisk približno 3000 otrok in mladih. Festival Zveza slovenskih kulturnih društev v Italiji prireja v soorganizaciji Občine Trst in v sodelovanju z drugimi ustanovami Slovencev v Italiji in veliko mrežo sodelujočih društev podpornikov, pokroviteljev in partnerjev iz Italije in Slovenije. Slofest je bil prvič prirejen leta 2013, odtlej pa poteka praviloma vsako drugo leto. Letos bo na vrsti že 7. izvedba.
Slovencem po svetu in domovini
Na Borznem trgu v Trstu bo od jutri do sobote potekal festival Slovencev v Italiji, Slofest. V velikem prireditvenem šotoru in naselju hišk ob njem se bodo predstavljale slovenske ustanove v Italiji. Program bo pester in bogat ter prinaša: koncerte, gledališke predstave, literarna srečanja, okrogle mize, vodene oglede medkulturnega Trsta, razstave ter številne druge kulturne vsebine. Posebna novost letošnje izvedbe je obisk šol jutri in v petek dopoldne. Tako slovenske kot italijanske šole bodo vključene v raznolik šolski kulturni program, organizator pa predvideva obisk približno 3000 otrok in mladih. Festival Zveza slovenskih kulturnih društev v Italiji prireja v soorganizaciji Občine Trst in v sodelovanju z drugimi ustanovami Slovencev v Italiji in veliko mrežo sodelujočih društev podpornikov, pokroviteljev in partnerjev iz Italije in Slovenije. Slofest je bil prvič prirejen leta 2013, odtlej pa poteka praviloma vsako drugo leto. Letos bo na vrsti že 7. izvedba.
Slovencem po svetu in domovini
V Ljubljani je od včeraj na ogled razstava Večna pomlad / Eternal Spring priznanega umetnika slovenskih korenin, v Clevelandu v ZDA rojenega Garyja Bukovnika. Sestavljajo jo akvareli, v katerih Bukovnik skozi motive cvetja ujame moč narave, razkošje barv in simboliko pomladi kot večne obnove. Razstava bo v atriju ZRC SAZU na ogled do 28. septembra. Odprtja, ki sta ga organizirala Slovenska izseljenska matica in ZRC, se je udeležil tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu ter podpredsednik slovenske vlade Matej Arčon, ki je z umetnikom podpisal donatorsko pogodbo. Bukovnik bo namreč naši državi podaril nosilno delo razstave – sliko Pomladna kompozicija. Donacija je izraz umetnikove osebne povezanosti s slovenskim narodom, kulturo in dediščino ter spoštovanja do domovine njegovih prednikov. Gary Bukovnik bo jutri tudi gost septembrskega večera z izseljenskimi ustvarjalci Sredi domovine na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu. Z njim se bo pogovarjala državna sekretarka Vesna Humar.
Slovencem po svetu in domovini
V Ljubljani je od včeraj na ogled razstava Večna pomlad / Eternal Spring priznanega umetnika slovenskih korenin, v Clevelandu v ZDA rojenega Garyja Bukovnika. Sestavljajo jo akvareli, v katerih Bukovnik skozi motive cvetja ujame moč narave, razkošje barv in simboliko pomladi kot večne obnove. Razstava bo v atriju ZRC SAZU na ogled do 28. septembra. Odprtja, ki sta ga organizirala Slovenska izseljenska matica in ZRC, se je udeležil tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu ter podpredsednik slovenske vlade Matej Arčon, ki je z umetnikom podpisal donatorsko pogodbo. Bukovnik bo namreč naši državi podaril nosilno delo razstave – sliko Pomladna kompozicija. Donacija je izraz umetnikove osebne povezanosti s slovenskim narodom, kulturo in dediščino ter spoštovanja do domovine njegovih prednikov. Gary Bukovnik bo jutri tudi gost septembrskega večera z izseljenskimi ustvarjalci Sredi domovine na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu. Z njim se bo pogovarjala državna sekretarka Vesna Humar.
Slovencem po svetu in domovini
V parku Finžgarjevega doma na Opčinah pri Trstu so se včeraj sklenili 60. Študijski dnevi Draga. Bili so prenovljeni, namesto običajnih predavanj so bila tokrat na sporedu pričevanja gostov. Včeraj je zbrane nagovorila predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar, izročili so tudi 14. Peterlinovo nagrado. Prejel jo je pisatelj in povratnik iz argentinske politične emigracije Zorko Simčič. Zaradi zdravstvenih vzrokov nagrajenca ni bilo na Opčine, je pa zbranim poslal video sporočilo, v katerem se je spomnil tudi soustanovitelja študijskih dnevov Jožeta Peterlina. Na sobotnem slavnostnem večeru ob 60-letnici Drage je zbrane nagovoril novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference Andrej Saje, predstavili so tudi jubilejni zbornik. Že v petek, prvi dan Drage, sta ob jubileju priznanje organizatorju, Društvu slovenskih izobražencev, izročila predsednik Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu ter podpredsednik vlade Matej Arčon.
Slovencem po svetu in domovini
V parku Finžgarjevega doma na Opčinah pri Trstu so se včeraj sklenili 60. Študijski dnevi Draga. Bili so prenovljeni, namesto običajnih predavanj so bila tokrat na sporedu pričevanja gostov. Včeraj je zbrane nagovorila predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar, izročili so tudi 14. Peterlinovo nagrado. Prejel jo je pisatelj in povratnik iz argentinske politične emigracije Zorko Simčič. Zaradi zdravstvenih vzrokov nagrajenca ni bilo na Opčine, je pa zbranim poslal video sporočilo, v katerem se je spomnil tudi soustanovitelja študijskih dnevov Jožeta Peterlina. Na sobotnem slavnostnem večeru ob 60-letnici Drage je zbrane nagovoril novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference Andrej Saje, predstavili so tudi jubilejni zbornik. Že v petek, prvi dan Drage, sta ob jubileju priznanje organizatorju, Društvu slovenskih izobražencev, izročila predsednik Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu ter podpredsednik vlade Matej Arčon.
Slovencem po svetu in domovini
V Smederevu v osrednji Srbiji so včeraj slovesno odprli kulturno-izobraževalni center slovenskega društva Martin Krpan. Na dogodku je zbrane nagovorila tudi državna sekretarka na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar. Poudarila je izreden pomen prostorov, ki bodo omogočili učenje slovenščine in odpirali vrata radovednosti, ustvarjalnosti ter medsebojnemu povezovanju. Državna sekretarka se je včeraj srečala s predstavniki slovenskih društev iz Novega Sada, Beograda, Zrenjanina, Kragujevca in Pančeva, danes pa se bo z društvi, ki delujejo na jugu Srbije. Dvodnevni obisk je začela s srečanjem s predsednikom slovenskega nacionalnega sveta Sašom Verbićem, predstavnico v nacionalnem svetu Elzo Ajduković, članom Sveta Vlade za Slovence po svetu Zoranom Jovičićem in učiteljico slovenskega jezika v Srbiji Mileno Spremo. Na vljudnostnem srečanju jo je sprejel tudi pristojni minister Beriša. Beseda je tekla o aktualnem stanju, izzivih in aktivnostih slovenske skupnosti v Srbiji, s poudarkom na postopkih za pridobitev slovenskega državljanstva, učenju slovenskega jezika ter povezovanju med društvi in z Republiko Slovenijo.
Slovencem po svetu in domovini
V Smederevu v osrednji Srbiji so včeraj slovesno odprli kulturno-izobraževalni center slovenskega društva Martin Krpan. Na dogodku je zbrane nagovorila tudi državna sekretarka na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar. Poudarila je izreden pomen prostorov, ki bodo omogočili učenje slovenščine in odpirali vrata radovednosti, ustvarjalnosti ter medsebojnemu povezovanju. Državna sekretarka se je včeraj srečala s predstavniki slovenskih društev iz Novega Sada, Beograda, Zrenjanina, Kragujevca in Pančeva, danes pa se bo z društvi, ki delujejo na jugu Srbije. Dvodnevni obisk je začela s srečanjem s predsednikom slovenskega nacionalnega sveta Sašom Verbićem, predstavnico v nacionalnem svetu Elzo Ajduković, članom Sveta Vlade za Slovence po svetu Zoranom Jovičićem in učiteljico slovenskega jezika v Srbiji Mileno Spremo. Na vljudnostnem srečanju jo je sprejel tudi pristojni minister Beriša. Beseda je tekla o aktualnem stanju, izzivih in aktivnostih slovenske skupnosti v Srbiji, s poudarkom na postopkih za pridobitev slovenskega državljanstva, učenju slovenskega jezika ter povezovanju med društvi in z Republiko Slovenijo.
Slovencem po svetu in domovini
Okoli 140 gledaliških igralcev in lutkarjev ter njihovih mentorjev se je letos mudilo v Ankaranu na Gledališki in lutkovni delavnici Krščanske kulturne zveze iz Celovca. Potekala je že petdesetič, že vrsto let jo spremlja tudi Breda Varl, ki je zelo vpeta v lutkarstvo na Koroškem. V tistih daljnih 70-ih letih, ko je takratni tajnik Krščanske kulturne zveze Nužej Tolmaier začel nagovarjat starše, nekateri temu niso bili naklonjeni. Pevski zbor je bil še sprejemljiv, za marsikoga pa kaj drugega pa skoraj več ne. A veste, poklic v umetnosti pred 50 leti ni bil socialno oz. preživetveno sprejemljiv. Gledališka delavnica nudi kreativnost na številnih področjih. Takega programa, kot se je začel pred 50 leti, jaz Sloveniji ne vidim. So delavnice, dogaja se marsikaj, ampak tukaj je kompleksno.
Slovencem po svetu in domovini
Okoli 140 gledaliških igralcev in lutkarjev ter njihovih mentorjev se je letos mudilo v Ankaranu na Gledališki in lutkovni delavnici Krščanske kulturne zveze iz Celovca. Potekala je že petdesetič, že vrsto let jo spremlja tudi Breda Varl, ki je zelo vpeta v lutkarstvo na Koroškem. V tistih daljnih 70-ih letih, ko je takratni tajnik Krščanske kulturne zveze Nužej Tolmaier začel nagovarjat starše, nekateri temu niso bili naklonjeni. Pevski zbor je bil še sprejemljiv, za marsikoga pa kaj drugega pa skoraj več ne. A veste, poklic v umetnosti pred 50 leti ni bil socialno oz. preživetveno sprejemljiv. Gledališka delavnica nudi kreativnost na številnih področjih. Takega programa, kot se je začel pred 50 leti, jaz Sloveniji ne vidim. So delavnice, dogaja se marsikaj, ampak tukaj je kompleksno.
Slovencem po svetu in domovini
Kulturno prosvetno društvo Šmihel ta konec tedna pripravlja Vaški praznik. Potekal bo na Davidovem travniku. Čez dober mesec pa se bo Šmihelu že začel 25. Mednarodni lutkovni festival Cikl Cakl. Društvo od vsega začetka - skoraj 120 let - želi nuditi ljudem izobrazbo in izpopolnjevanje slovenskega jezika. Dolgoletna kulturna delavka Micka Opetnik: Z našim delom gojimo slovenščino, da se utrjuje oziroma da imajo potem otroci tudi dobijo občutek in prostor, kjer lahko slovensko govorimo. Kajti vsi vemo, da je tega pogovora po vaseh vedno manj. Odšel je ta pogovor v družine, zelo redko pa po vaseh še slišimo med otroci, slovensko besedo. Dvorana je tisti prostor, kjer se lahko v velikem veselju pogovarjajo slovensko in pa se marsikaj slovenščine tudi naučijo. In zato je to tudi tako važno, da imamo te naše kulturne domove. Ker če bi teh ne imeli, bi bilo še veliko težje za naše, za našo slovenščino in društva, ki tega nimajo, težko delajo. Zato je res veselje, da smo v zadnjih letih dobro opremili te naše domove, tako da lahko to naše slovenstvo res živi. Gojiti slovensko besedo in najti pravo mero med ohranjanjem kulturnega izročila in ujeti utrip časa in ljudi je vodilo današnjega delovanja društva v Šmihelu pri Pliberku.
Slovencem po svetu in domovini
Kulturno prosvetno društvo Šmihel ta konec tedna pripravlja Vaški praznik. Potekal bo na Davidovem travniku. Čez dober mesec pa se bo Šmihelu že začel 25. Mednarodni lutkovni festival Cikl Cakl. Društvo od vsega začetka - skoraj 120 let - želi nuditi ljudem izobrazbo in izpopolnjevanje slovenskega jezika. Dolgoletna kulturna delavka Micka Opetnik: Z našim delom gojimo slovenščino, da se utrjuje oziroma da imajo potem otroci tudi dobijo občutek in prostor, kjer lahko slovensko govorimo. Kajti vsi vemo, da je tega pogovora po vaseh vedno manj. Odšel je ta pogovor v družine, zelo redko pa po vaseh še slišimo med otroci, slovensko besedo. Dvorana je tisti prostor, kjer se lahko v velikem veselju pogovarjajo slovensko in pa se marsikaj slovenščine tudi naučijo. In zato je to tudi tako važno, da imamo te naše kulturne domove. Ker če bi teh ne imeli, bi bilo še veliko težje za naše, za našo slovenščino in društva, ki tega nimajo, težko delajo. Zato je res veselje, da smo v zadnjih letih dobro opremili te naše domove, tako da lahko to naše slovenstvo res živi. Gojiti slovensko besedo in najti pravo mero med ohranjanjem kulturnega izročila in ujeti utrip časa in ljudi je vodilo današnjega delovanja društva v Šmihelu pri Pliberku.
Slovencem po svetu in domovini
Združenje Evgen Blankin bo tudi letos v Vidmu pripravilo tečaje in pouk slovenščine za otroke in odrasle. Ta petek bo v okviru tradicionalne prireditve Friuli Doc za vse osnovnošolske otroke v mestni knjižnici potekala dvojezična kreativna delavnica Nagajive skrivnosti skrite med vejami pod vodstvom beneške umetnice Luise Tomasetig. V soboto bo združenje na povabilo mestne uprave predstavilo svoje dejavnosti na stojnici v ulici Mercatovecchio, ki bo na voljo organizacijam, ki se v pokrajini ukvarjajo s kulturo in domačimi jeziki. Od sredine meseca bodo otroci imeli možnost obiskovanja tečaja jezika in dejavnosti v slovenščini v dveh starostnih skupinah pod vodstvom vzgojiteljice in učiteljice iz Slovenije. Oba tečaja bosta brezplačno potekala vse šolsko leto ob ponedeljkih popoldan v prostorih župnije svetega Kvirina v Vidmu. Konec septembra bosta stekla tudi tečaja slovenskega jezika in kulture za odrasle, in sicer za začetnike in nadaljevalni tečaj. Združenje Blankin organizira tudi različne dopolnilne dejavnosti, ki pripomorejo k boljšemu poznavanju kulture in življenja v Sloveniji, še piše petnajstdnevnik Dom.
Slovencem po svetu in domovini
Združenje Evgen Blankin bo tudi letos v Vidmu pripravilo tečaje in pouk slovenščine za otroke in odrasle. Ta petek bo v okviru tradicionalne prireditve Friuli Doc za vse osnovnošolske otroke v mestni knjižnici potekala dvojezična kreativna delavnica Nagajive skrivnosti skrite med vejami pod vodstvom beneške umetnice Luise Tomasetig. V soboto bo združenje na povabilo mestne uprave predstavilo svoje dejavnosti na stojnici v ulici Mercatovecchio, ki bo na voljo organizacijam, ki se v pokrajini ukvarjajo s kulturo in domačimi jeziki. Od sredine meseca bodo otroci imeli možnost obiskovanja tečaja jezika in dejavnosti v slovenščini v dveh starostnih skupinah pod vodstvom vzgojiteljice in učiteljice iz Slovenije. Oba tečaja bosta brezplačno potekala vse šolsko leto ob ponedeljkih popoldan v prostorih župnije svetega Kvirina v Vidmu. Konec septembra bosta stekla tudi tečaja slovenskega jezika in kulture za odrasle, in sicer za začetnike in nadaljevalni tečaj. Združenje Blankin organizira tudi različne dopolnilne dejavnosti, ki pripomorejo k boljšemu poznavanju kulture in življenja v Sloveniji, še piše petnajstdnevnik Dom.
Spoznanje več, predsodek manj
Parlamentarna jesen se je začela in politični oder je vse bolj poln novih in starih igralcev, ki iščejo podporo volivcev. Toda ljudje so naveličani praznih obljub in zahtevajo dejanja. Kakšne so strategije strank in kam vse to pelje, sta poskušala gosta odgovoriti v tokratni oddaji.
Slovencem po svetu in domovini
Pri tržaški založbi Mladika je izšel slovenski prevod pomembne študije največjega strokovnjaka za italijanska fašistična koncentracijska taborišča za civiliste prof. Carla Spartaca Capogreca. Gre za knjigo Renicci. Koncentracijsko taborišče na bregovih reke Tibere, ki je bila v Italiji prvič natisnjena leta 1998, bila pa je uvod v avtorjevo širše raziskovanje takrat še v pozabo potisnjenega temnega poglavja italijanske zgodovine. Poglavja, ki je tesno povezano s Slovenci, saj so bili interniranci in žrtve v Renicciju in drugod pretežno naši rojaki. Krstna predstavitev tega dela bo jutri, v petek, 19. septembra, ob 20. uri v Frančiškanskem samostanu Kostanjevica pri Gorici. Pred tem bo v cerkvi ob 19. uri maša za žrtve internacij, ob 19.45 pa bo polaganje venca pred ploščo, ki opozarja, da so fašistične oblasti imele od marca 1942 do kapitulacije Italije v delu samostana zapor za primorske ženske in otroke. Pred ploščo bo spregovoril zgodovinar Renato Podbersič, v dvorani pa bodo knjigo predstavili avtor Carlo Spartaco Capogreco, njena prevajalka Magda Jevnikar, sin interniranca v Renicciju Lojze Peterle in predsednik založbe Mladika Ivo Jevnikar.
Svetovalnica
Posvetili smo se vprašanju, kam s tistim presežkom denarja, ki bi ga radi čim bolj varno naložili. Z nami je bil voditelj delavnic z izkušnjami iz poslovnega sveta Simon Meglič, ki je spregovoril o naložbah v delnice in vzajemne sklade. Kaj je bolj tvegano, kaj bolj donosno, in kaj bolj primerno za začetnike?
Komentar tedna
Avtor se ustavi ob vplivu sodobnih medijev, še posebej družbenih omrežij na življenje vsakega izmed nas, pa tudi na vpliv na to, kar ljudje verjamemo in tem, kako ravnamo. Več ko smo na zaslonih, manj imamo neposredne izkušnje z okoljem, v katerem živimo. Ko smo na zaslonih, izolirani od neposrednega stika z okolico, s sosedi, se zgodi ...
Naš gost
Papež Leon je za tretjega škofa v Murski Soboti imenoval dr. Janeza Kozinca, duhovnika celjske škofije, ki je v zadnjih letih skrbel za vzgojo bodočih duhovnikov. Z njim smo se pogovarjali, kako sta ga zaznamovali družina in domača župnija, pa o zanimivem odgovoru na božji klic v duhovništvo, potem ko je že opravil doktorat iz kemije. Povprašali smo ga tudi o občutkih, ki so ga prevevali, ko so ga prosili naj prevzame službo škofa, on pa si je želel dela na župniji, pa o načrtih za prve korake v tej službi.
Via positiva
Dr. Tanja Ozvatič je ravnateljica in odgovorna urednica celjske Mohorjeve družbe, ki že 174 let neprekinjeno sledi viziji Antona Martina Slomška z izdajanjem knjig za široko množico, s tem pa ohranjajo dostopnost do kakovostne slovenske besede. Dr. Tanja Ozvatič je doštudirala slovenistiko, se ukvarjala s stiki z javnostmi, bila raziskovalka, delovala v gospodarstvu in po premišljeni poti pristala v založništvu. Vedno je rada brala. Še več o svojem videnju družbe, življenja in seveda lepoti besede ter bogastvu knjig, tudi o pomenu branja, pa je povedala v pogovoru.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Slovencem po svetu in domovini
Pri tržaški založbi Mladika je izšel slovenski prevod pomembne študije največjega strokovnjaka za italijanska fašistična koncentracijska taborišča za civiliste prof. Carla Spartaca Capogreca. Gre za knjigo Renicci. Koncentracijsko taborišče na bregovih reke Tibere, ki je bila v Italiji prvič natisnjena leta 1998, bila pa je uvod v avtorjevo širše raziskovanje takrat še v pozabo potisnjenega temnega poglavja italijanske zgodovine. Poglavja, ki je tesno povezano s Slovenci, saj so bili interniranci in žrtve v Renicciju in drugod pretežno naši rojaki. Krstna predstavitev tega dela bo jutri, v petek, 19. septembra, ob 20. uri v Frančiškanskem samostanu Kostanjevica pri Gorici. Pred tem bo v cerkvi ob 19. uri maša za žrtve internacij, ob 19.45 pa bo polaganje venca pred ploščo, ki opozarja, da so fašistične oblasti imele od marca 1942 do kapitulacije Italije v delu samostana zapor za primorske ženske in otroke. Pred ploščo bo spregovoril zgodovinar Renato Podbersič, v dvorani pa bodo knjigo predstavili avtor Carlo Spartaco Capogreco, njena prevajalka Magda Jevnikar, sin interniranca v Renicciju Lojze Peterle in predsednik založbe Mladika Ivo Jevnikar.
Kulturni utrinki
Član Mešanega pevskega zbora Pevskega društva Logatec Janez Ovsec nam je predstavil nedeljski nastop na Sveti Gori nad Novo Gorico. Zbor bo sodeloval pri sveti maši, ki bo ob 16. uri in imel nato še koncert.