V Buenos Airesu v Argentini so praznovali 70. Slovenski dan in ponovitev zlate maše rojaka Petra Opeke. O tem nam je na začetku oddaje več povedala predsednica društva Slovenska vas Kristina Grbec. V Celovcu so Einspielerjevo nagrado 2025 podelili Georgu Wurmitzerju. Naš sogovornik [od 14:49 naprej] je bil predsednik Zbora narodnih predstavnikov Narodnega sveta koroških Slovencev Nanti Olip. V Monoštru so praznovali 35. obletnico delovanja Zveze Slovencev na Madžarskem. Več nam je [od 31:29 naprej] povedala predsednica Zveze Andrea Kovacs. 

V Slovenski vasi v Lanusu v Buenos Airesu v Argentini so v nedeljo praznovali 70. Slovenski dan in 73. Obletnico društva Slovenska vas. Predsednica društva Kristina Grbec nam je povedala, da so imeli ponovitev zlate maše rojaka Petra Opeke. Zbrali so se na dvorišču šole Marije Kraljice, ki je središče Slovenske vasi. Tam so po slovesnko zapeli Zlatomašnik bod’ pozdravljen. Zbrali so se člani bratskih domov in  tam je Peter Opeka izrekel zelo ganljive besede, ki so napolnile srca vsem navzočim. Prisotnih je bilo veliko duhovnikov: primas Argentine, kardinal Vinko Bokalič, nadškof Andrej Stanovnik, nadškof Anton Stres, duhovniki Franci Cukjati, Pavle Novak, Robert Brest, Gašper Mauko, Jože Bokalič in Toni Burja. Bila je res zelo slovesna maša, zelo ganljiva in je bila po slovensko in v španščini tudi zato, ker je bilo tudi precej špansko govorečih ljudi, nam je še povedala Kristina Grbec. Zlate maše Petra Opeke ter kulturnega programa na letošnjem 70. Slovenskem dnevu v Buenos Airesu v Argentini se je udeležilo več kot 500 ljudi.

Občinski svet v Tablji/Pontebbi na zahodnem robu Kanalske doline v deželi Furlanija - Julijska krajina je soglasno sprejel sklep o pridružitvi seznamu občni, kjer se izvaja zaščitni zakon za slovensko manjšino v Italiji. To bi tako postala devetnajsta občina zaščitenega območja v videmski pokrajini, vseh pa je trenutno dvaintrideset. To je še zlasti pomembno, ker Dipalja vas v občini Tablja od vedno velja za slovenski kraj, navaja zamejski petnajstdnevnik Dom. »Še posebej je pomembno, da se zaščita širi na območje, kjer je slovenska prisotnost zgodovinsko globoko ukoreninjena, a obenem tudi najbolj izpostavljena sodobnim izzivom, sta namero z zadovoljstvom pozdravila predsednik Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj in predsednik Institucionalnega paritetnega odbora za vprašanja slovenske manjšine Marko Jarc. »Ta novica nas navdaja z upanjem, da se bo proces vključevanja novih občin nadaljeval tudi v prihodnje, saj je celovita in trajna zaščita slovenske narodne skupnosti v Italiji ključnega pomena za njen obstoj in razvoj,« sta še ocenila Jarc in Bandelj.

V Celovcu so sinoči podelili letošnjo Einspilerjevo nagrado. Prejel jo je Georg Wurmitzer. Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza sta mu jo podelila za konkretno podporo vidnih in trajnostnih projektov slovenske narodne skupnosti na Koroškem v času njegovega aktivnega delovanja v koroški deželni politiki. Bil je dolgoletni župan občine Albeck iz vrst ljudske stranke, deželni in državni poslanec, leta 1999 je postal član deželne vlade, od leta 2000 do 2004 pa bil deželni predsednik ljudske stranke. Predsednik Zbora narodnih predstavnikov Narodnega sveta koroških Slovencev Nanti Olip je za naš radio dejal, da so Wurmitzerja spoznali kot velikega poštenjaka, ki je prepričan kristjan in svoje vrednote tudi živi: kar je obljubil, je držal besedo, vedno je prišel na lice mesta preverjat zadeve, tudi proti absolutnim večinam v občinskih svetih in po tem šele odločal … Dostikrat v prid slovenske narodne skupnosti. Njegove sledi so konkretno vidne od Podjune do Zile.

Zveza Slovencev na Madžarskem je v Monoštru pripravila osrednjo slovesnost ob 35-letnici svojega delovanja. Slavnostni govornik, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon, je poudaril, da je porabska slovenska skupnost v tem času dokazala povezanost, vztrajnost in razvojno usmerjenost. Zvezi, ki je ob jubileju izdala zbornik, je podelil priznanje in zahvalo, priznanje pa je ob 40-letnici podelil tudi folklorni skupini iz Gornjega Senika. Predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs je poudarila ključne mejnike 35-letnega delovanja. Kot prvega je izpostavila ustanovitev časopisa Porabje, s katerim so povezali skupnost ter slovenščino in narečje. Omenila je tudi rast števila kulturnih skupin, pridobitev Slovenskega doma in ustanovitev razvojne agencije ter programa spodbujanja gospodarske osnove. Med glavnimi izzivi prihodnosti pa je izpostavila zlasti delo z mladimi. No, jutri bodo v Novi Gorici podpisali pismo o nameri o nadaljevanju sodelovanja med Slovenijo in Madžarsko pri gospodarskem in družbenem razvoju narodnostno mešanega območja na obeh straneh meje. Slovenskima ministroma Arčonu in Aleksandru Jevšku se bo pridružil madžarski zunanji minister Péter Szijjártó, skupaj se bodo na Sveti Gori udeležili maše, ki jo bo za padle madžarske vojake na Soški fronti daroval škof Peter Štumpf.

Skupina slovenskih romarjev iz Stuttgarta se je odpravila na svetoletno romanje v Rim. Več nam je povedal župnik dr. Zvone Štrubelj [od 0:15 naprej]. Kako so rojaki v Sydneyju v Avstraliji praznovali praznika vseh svetih in spomina vseh vernih rajnih, nam je povedala Danica Petrič [od 16:44 naprej]. Slišali ste še druge novice, tudi o konferenci o prihodnosti mladih v zamejstvu, ki je potekala v Trstu [pri 26:57]. 

Ena največjih zborovskih revij v Sloveniji in zamejstvu Primorska poje bo prihodnje leto prinesla prenovljen koncept. Pripravlja jo Zveza pevskih zborov Primorske s partnerji: Javnim skladom Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Zvezo slovenskih kulturnih društev v Italiji, Zvezo slovenske katoliške prosvete Gorica in Zvezo cerkvenih pevskih zborov Trst. 57. Primorska poje bo od 27. februarja do 26. aprila prinesla lastno skladbo posameznega zbora, na reviji pa bodo obeležili 150. obletnico rojstva Dragotina Ketteja in 100. obletnico smrti Srečka Kosovela. V poklon pesniku bo zaključna prireditev Primorske poje simbolično potekala v Kosovelovem domu v Sežani in tradicionalno v zamejskem Zavarhu v Italiji. Letos je na 36 revijah sodelovalo 210 zborov, organizatorji prihodnje leto pričakujejo še večjo udeležbo. Elektronske prijave sprejemajo do 30. novembra 2025.

V Trstu je bila včeraj 3. letna konference Zamejske gospodarske koordinacije. Ob tem je potekalo tudi srečanje z naslovom Gradimo prihodnost doma: Perspektive za mlade v zamejstvu. Na dogodku, ki ga je pripravilo Slovensko gospodarsko združenje, so med udeleženci prevladovali dijaki slovenskih višjih srednjih šol iz Trsta in Gorice. Uvodoma sta zbrane pozdravila državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Dejan Židan in državna sekretarka na uradu za zamejce in izseljence Vesna Humar. Z motivacijskim govorom je zbrane navdušila projektna menedžerka v Pipistrelu Nina Malalan, ki je izpostavila pomen poguma, inovativnosti in sodelovanja pri uresničevanju podjetniških idej ter poudarila: “Morala sem iti v svet, da sem se zavedala, kako krasno in posebno je to naše zamejstvo.” Letošnja konferenca je bila v znamenju mladih podjetnikov, start-upov in perspektivnih kadrov v zamejstvu. Osrednji namen dogodka je bil spodbuditi razpravo o tem, kako mladim v slovenskih skupnostih zunaj meja omogočiti, da uresničujejo svoje ideje doma, v okolju, kjer so zrasli – ob podpori matične domovine in gospodarstva.