Rojaki v Franciji so se na letošnji božič pripravljali tudi s celodnevnim srečanjem in s spokornim bogoslužjem, nam je povedal delegat in župnik v Freyming-Merlebachu Jože Kamin. V Habstericku so imeli duhovno pripravo in osebne spovedi. V ta kraj radi prihajajo Slovenci in tudi drugi. Polnočnice že nekaj let nimajo, imajo pa skupno večnacionalno praznovanje. V župnijski cerkvi sv. Mauricija bodo slovenski pevci Jadrana in župnijskega zbora zapeli s francoskim pevskim zborom. Na božič bo sveta maša v slovenski kapeli svetega Jožefa, kjer so postavili tudi lepe jaslice, okraski na smrekah pa so iz čipk. Več.

Kako so se skozi advent pripravljali na božič in kako bodo praznovali sveti večer, božični praznik in god svetega Štefana naši rojaki po svetu? Z nami so bili: frančiškan p. Darko Žnidaršič, slovenski župnik iz Sydneyja v Avstraliji, Franci Cukjati, delegat slovenskih duhovnikov v Buenos Airesu v Argentini [od 14:08 naprej], salezijanec Drago Gačnik, slovenski župnik v Hamiltonu v Kanadi [od 25:26 naprej] in Jože Kamin, delegat za Francijo in slovenski župnik v Freyming-Merlebachu v Franciji [od 34:09 naprej].  

Pred dnevom samostojnosti in enotnosti je predsednica republike Nataša Pirc Musar na Brdu pri Kranju podelila državna odlikovanja. Med petnajstimi prejemniki medalje za zasluge so tudi Slovenci iz zamejstva: zagovornik pravic slovenske narodne skupnosti v Italiji Rafko Dolhar, zagovornik slovenske manjšine na Koroškem Štefan Domej, zagovornik pravic slovenske skupnosti na Goriškem duhovnik Marijan Markežič, pedagoginja z Opčin pri Trstu Stanislava Sosič, športni pedagog s Tržaškega Aldo Rupel, medaljo je prejel tudi zagovornik krepitve slovenske identitete, dolgoletni sodelavec Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Rudi Merljak.

V župniji Marije vnebovzete v Clevelandu je ta ponedeljek zvečer potekala dekanijska adventna spokorna pobožnost. Duhovniki vseh župnij so bili na voljo za zakrament spovedi, da bi se verniki lahko na najboljši način pripravili na Jezusov rojstni dan, piše v župnijskem listu. Svoj prvi božič v večnosti pa bo obhajala sestra Štefana Osredkar, članica redovne skupnosti Notre Dame in hči župnije sv. Marije, ki je na drugo adventno nedeljo odšla k večnemu počitku. Rodila se je v Sloveniji 16. decembra 1944. Ko je njena družina ob koncu druge svetovne vojne pobegnila v Avstrijo, so jo pustili v oskrbi starih staršev, v pričakovanju, da se bodo čez nekaj tednov vrnili domov. Vendar se to ni zgodilo. Pri devetih letih se je združila z družino v Avstriji in se nato odpravila na pot, da bi začela novo življenje v Clevelandu. Med obiskovanjem srednje šole se je seznanila z redovnicami Notre Dame in sprejela božji klic. Znana je bila po svoji prijaznosti in tihi delovni etiki. Še novica iz župnije svetega Vida. Predsednica Oltarnega društva je župniku Janezu Retarju izročila darove, ki so bili to leto zbrani z mesečno prodajo krofov - 10 tisoč dolarjev. Namenili jih bodo za nadgradnjo cerkvenega ozvočenja in popravilo cerkvenih orgel.

Svet slovenskih organizacij, ena od krovnih organizacij naše narodne skupnosti v Italiji, je na nedavnem občnem zboru v Gorici izvolil nov odbor in kandidatno listo. Ob tem so zbrani lahko prisluhnili poročilu Walterja Bandlja, ki je predsednik organizacije zadnjih deset let. Kot je povedal za naš radio, je Svet slovenskih organizacij zvest načelom, ki so jih na današnji dan, 16. decembra 1976, postavili na ustanovni seji organizacije: slovenstvo, krščanstvo in demokracijo. Svet slovenskih organizacij povezuje slovenske kulturne, športne, gospodarske, izobraževalne, vzgojne in socialne organizacije ter zveze in društva na Goriškem, Tržaškem in Videmskem.

Nagrado Dušana Černeta za leto 2025, osemintrideseto po vrsti, prejme javni delavec Hadrijan Corsi iz Števerjana za življenjsko delo v korist krajevne, zamejske in širše skupnosti na področju javne uprave, narodne, socialne in kulturne politike, cerkvenega življenja ter gospodarstva.
Tako je pred dnevi soglasno sklenila posebna komisija pri Knjižnici Dušana Černeta, ki jo podeljuje in jo sestavljajo Tomaž Simčič (predsednik), Erika Jazbar (članica) ter Ivo Jevnikar (član). Nagrada se podeljuje od leta 1976 v spomin na časnikarja in politika Dušana Černeta Slovencu oz. Slovenki ali slovenski organizaciji kot priznanje za zasluge v prizadevanjih za ideale slovenstva, krščanstva in demokracije, ki so bili pri srcu Dušanu Černetu. Vročitev nagrade Hadrijanu Corsiju bo v petek, 26. decembra 2025, takoj po praznični maši, ki se bo v števerjanski župnijski cerkvi začela ob 11.15.

V Ljubljani je potekala strokovna konferenca o bibliotekarstvu v zamejstvu in po svetu. Slišali ste, kaj so povedali predsednik Svetovnega slovenskega kongresa Boris Pleskovič, državna sekretarka Vesna Humar in podpredsednik SAZU Marko Sonj ter ameriški kongresnik slovenskega rodu Paul Gosar. Naš sogovornik bo tudi Walter Bandelj, ki je že deset let predsednik Sveta slovenskih organizacij [od 26:07 naprej]. Slišali boste še, kaj prinaša Novoletno srečanje, ki bo 3. in 4. januarja v Tinjah. Teme in sogovornike nam je predstavila Marija Gruškovnjak iz Katoliške akcije [od 40:28].  

Zamejska športna koordinacija (Zaško) je preko regijskih pisarn Olimpijskega komiteja Slovenije v Celovcu, Trstu, Monoštru in Zagrebu odprla možnosti razvoja in pridobivanje mladih v zamejske skupnosti, kjer je bilo teh dejavnosti v preteklosti zelo malo. »Šport je edinstveno sredstvo, da se ohranja jezik in identiteta. Ko mladim nekaj vcepiš v srce in če je to v slovenskem jeziku, to nese naprej v zrela leta,« je prepričan Ivan Peterlin, predsednik Zveze slovenskih športnih društev v Italiji. »Kar se je zgodilo v zadnjem času, je preseglo naša pričakovanja. Prej smo sodelovali na posameznih projektih, zdaj so postavljeni novi temelji, imamo strnjene moči. Regijski centri so izjemno pomembni za zavest skupnosti,« je o projektu Zamejske športne koordinacije povedal predsednik Slovenske športne zveze v Celovcu Marijan Velik. Delovanje koordinacije so pozitivno ocenili tudi predstavniki iz Hrvaške in Madžarske, saj omogoča, da se mladi, kjer ni dvojezičnega šolstva, aktivno vključijo v delovanje slovenske manjšine, kjer so trenutno v kulturnih društvih v večini zbrani starejši.