Življenjepis
Curiculum vitae ( življenjepis) - zgodovino nastanka je razložila dr. Ignacija Fridl Jarc
20. 9. 2018
Življenjepis
Curiculum vitae ( življenjepis) - zgodovino nastanka je razložila dr. Ignacija Fridl Jarc

Mateja Subotičanec

VEČ ...|20. 9. 2018
Življenjepis
Curiculum vitae ( življenjepis) - zgodovino nastanka je razložila dr. Ignacija Fridl Jarc

Mateja Subotičanec

spominizobraževanje

Sadike iz antike

VEČ ... |
Inter Arma Silent Musae

Ko orožje govori, muze molče. Razlago je pripravila dr. Ignacija Fridl Jarc.

Inter Arma Silent Musae

Ko orožje govori, muze molče. Razlago je pripravila dr. Ignacija Fridl Jarc.

spominkomentar

Sadike iz antike

Inter Arma Silent Musae
Ko orožje govori, muze molče. Razlago je pripravila dr. Ignacija Fridl Jarc.
VEČ ...|27. 12. 2018
Inter Arma Silent Musae
Ko orožje govori, muze molče. Razlago je pripravila dr. Ignacija Fridl Jarc.

Mateja Subotičanec

spominkomentar

Sadike iz antike

VEČ ... |
Alfa in omega

Sadike iz antike

Alfa in omega
VEČ ...|20. 12. 2018

Sadike iz antike

VEČ ... |
Sadike iz antike

Najprej živeti, potem šele modrovati.

Sadike iz antike

Najprej živeti, potem šele modrovati.

družbakultura

Sadike iz antike

Sadike iz antike
Najprej živeti, potem šele modrovati.
VEČ ...|13. 12. 2018
Sadike iz antike
Najprej živeti, potem šele modrovati.

Mateja Subotičanec

družbakultura

Sadike iz antike

VEČ ... |
Vaja dela mojstra !

Rimski govorec Cicero je zapisal: Usus magister est optimus (izkušnja je najboljši učitelj). Razlago je pripravila dr. Ignacija Fridl Jarc.

Vaja dela mojstra !

Rimski govorec Cicero je zapisal: Usus magister est optimus (izkušnja je najboljši učitelj). Razlago je pripravila dr. Ignacija Fridl Jarc.

spominvzgojaizobraževanje

Sadike iz antike

Vaja dela mojstra !
Rimski govorec Cicero je zapisal: Usus magister est optimus (izkušnja je najboljši učitelj). Razlago je pripravila dr. Ignacija Fridl Jarc.
VEČ ...|6. 12. 2018
Vaja dela mojstra !
Rimski govorec Cicero je zapisal: Usus magister est optimus (izkušnja je najboljši učitelj). Razlago je pripravila dr. Ignacija Fridl Jarc.

Mateja Subotičanec

spominvzgojaizobraževanje

Sadike iz antike

VEČ ... |
Timeo hominem unius libri

Ignacija F.J. nam je razložila izrek Tomaža Akvinskega.

Timeo hominem unius libri

Ignacija F.J. nam je razložila izrek Tomaža Akvinskega.

duhovnostzgodovinaizobraževanje

Sadike iz antike

Timeo hominem unius libri
Ignacija F.J. nam je razložila izrek Tomaža Akvinskega.
VEČ ...|29. 11. 2018
Timeo hominem unius libri
Ignacija F.J. nam je razložila izrek Tomaža Akvinskega.

Mateja Subotičanec

duhovnostzgodovinaizobraževanje

Sadike iz antike

VEČ ... |
Festina lente

Hiti počasi !!! To je bil eden od najbolj priljubljenih izrekov rimskega cesarja Avgusta. Obrazložitev je pripravila dr. Ignacija Fridl Jarc.

Festina lente

Hiti počasi !!! To je bil eden od najbolj priljubljenih izrekov rimskega cesarja Avgusta. Obrazložitev je pripravila dr. Ignacija Fridl Jarc.

spominkulturaizobraževanje

Sadike iz antike

Festina lente
Hiti počasi !!! To je bil eden od najbolj priljubljenih izrekov rimskega cesarja Avgusta. Obrazložitev je pripravila dr. Ignacija Fridl Jarc.
VEČ ...|22. 11. 2018
Festina lente
Hiti počasi !!! To je bil eden od najbolj priljubljenih izrekov rimskega cesarja Avgusta. Obrazložitev je pripravila dr. Ignacija Fridl Jarc.

Mateja Subotičanec

spominkulturaizobraževanje

Sadike iz antike

VEČ ... |
Gutta cavat lapidem

Kaplja vrta skalo, ne s silo, temveč z vztrajnim padanjem (gutta cavat lapidem non vi, sed saepe cadendo). Pregovor je razložila dr. Ignacija Fridl Jarc.

Gutta cavat lapidem

Kaplja vrta skalo, ne s silo, temveč z vztrajnim padanjem (gutta cavat lapidem non vi, sed saepe cadendo). Pregovor je razložila dr. Ignacija Fridl Jarc.

spominkultura

Sadike iz antike

Gutta cavat lapidem
Kaplja vrta skalo, ne s silo, temveč z vztrajnim padanjem (gutta cavat lapidem non vi, sed saepe cadendo). Pregovor je razložila dr. Ignacija Fridl Jarc.
VEČ ...|15. 11. 2018
Gutta cavat lapidem
Kaplja vrta skalo, ne s silo, temveč z vztrajnim padanjem (gutta cavat lapidem non vi, sed saepe cadendo). Pregovor je razložila dr. Ignacija Fridl Jarc.

Mateja Subotičanec

spominkultura

Sadike iz antike

VEČ ... |
Periculum in mora

Odlašanje je nevarno! Dr. Ignacija Fridl Jarc nam je predstavila izvor in uporabo latinske misli, ki jo je prvi zapisal rimski zgodovinar Tit Livij.

Periculum in mora

Odlašanje je nevarno! Dr. Ignacija Fridl Jarc nam je predstavila izvor in uporabo latinske misli, ki jo je prvi zapisal rimski zgodovinar Tit Livij.

spomindružbazdravstvo

Sadike iz antike

Periculum in mora
Odlašanje je nevarno! Dr. Ignacija Fridl Jarc nam je predstavila izvor in uporabo latinske misli, ki jo je prvi zapisal rimski zgodovinar Tit Livij.
VEČ ...|8. 11. 2018
Periculum in mora
Odlašanje je nevarno! Dr. Ignacija Fridl Jarc nam je predstavila izvor in uporabo latinske misli, ki jo je prvi zapisal rimski zgodovinar Tit Livij.

Mateja Subotičanec

spomindružbazdravstvo

Sadike iz antike

Sadike iz antike

Reka živih besed.

Antika je obdobje kulturne zgodovine, ki vključuje civilizaciji stare GRČIJE in RIMSKEGA IMPERIJA, družbi, ki sta najbolj vplivali na razvoj Evrope, Severne Afrike in Bližnjega vzhoda. Kultura stare Grčije, skupaj z nekaterimi vplivi iz Orienta, je prevladovala skozi antično dobo kot temelj umetnosti, filozofije, družbe in izobraževanja. Rimljani so te ideale ohranili in posnemali. Grško-rimska kultura je tako temelj sodobnega jezikoslovja, politike, izobraževalnih sistemov, filozofije, znanosti, umetnosti in arhitekture. Zato na tem vrtu nabiramo Sadike, ki jih prebira in pripravlja dr. Ignacija Fridl Jarc.

Mateja Subotičanec

Mateja Subotičanec

Priporočamo
|
Aktualno

Doživetja narave

VEČ ... |
Med fosili in Nikonom - dvojni svet dr. Roka Gašpariča

Tokrat smo se podajali v skrivnostni svet paleontologije. Slišali ste, da pri tovrstnem raziskovanju nekdanjega življenja na Zemlji še zdaleč ne gre le za lov na dinozavre in tudi, da potomci 240 milijonov let starih rakov iz Kamniško-Savinjskih Alp danes živijo le v jamah južne poloble. Naš gost je bil dr. Rok Gašparič, ki je vrhunski menedžer pri korporaciji Nikon in obenem uspešen znanstvenik - nedavno je prejel prestižno nagrado britanskega paleontološkega društva.

Med fosili in Nikonom - dvojni svet dr. Roka Gašpariča

Tokrat smo se podajali v skrivnostni svet paleontologije. Slišali ste, da pri tovrstnem raziskovanju nekdanjega življenja na Zemlji še zdaleč ne gre le za lov na dinozavre in tudi, da potomci 240 milijonov let starih rakov iz Kamniško-Savinjskih Alp danes živijo le v jamah južne poloble. Naš gost je bil dr. Rok Gašparič, ki je vrhunski menedžer pri korporaciji Nikon in obenem uspešen znanstvenik - nedavno je prejel prestižno nagrado britanskega paleontološkega društva.

Blaž Lesnik

paleontologijafosilfotografijavodenjeraziskovanjeznanostnarava

Svetovalnica

VEČ ... |
Bonton

Tokratno oddajo smo posvetili bontonu. Z nami je bila strokovnjakinja za kulturo vedenja Bojana Košnik Čuk, ki je osvežila nekaj poglavij iz ‚stare šole’ bontona ter odgovarjala na vaša vprašanja.

Bonton

Tokratno oddajo smo posvetili bontonu. Z nami je bila strokovnjakinja za kulturo vedenja Bojana Košnik Čuk, ki je osvežila nekaj poglavij iz ‚stare šole’ bontona ter odgovarjala na vaša vprašanja.

Marjan Bunič

svetovanjebonton

Sol in luč

VEČ ... |
Christel Petitcollin: Kako razmišljati manj

Čustveni in občutljivi ljudje so obravnavani kot krhki, naivni in neumni. Škodoželjnosti si ne morejo zamišljati, zato so zelo ranljivi, če naletijo na manipulatorje. Psihoterapevtka Christel Petitcollin je v svoji dolgoletni praksi naletela na množico ljudi, ki so bili, kot so se imenovali sami, kot iz drugega planeta. V svoji knjigi z naslovom Kako razmišljati manj (založba Učila), je opisala pasti s katerimi se spopadajo in rešitve, kako izklopiti možgane, ki nenehno analizirajo in meljejo podrobnosti medosebnih odnosov.

Christel Petitcollin: Kako razmišljati manj

Čustveni in občutljivi ljudje so obravnavani kot krhki, naivni in neumni. Škodoželjnosti si ne morejo zamišljati, zato so zelo ranljivi, če naletijo na manipulatorje. Psihoterapevtka Christel Petitcollin je v svoji dolgoletni praksi naletela na množico ljudi, ki so bili, kot so se imenovali sami, kot iz drugega planeta. V svoji knjigi z naslovom Kako razmišljati manj (založba Učila), je opisala pasti s katerimi se spopadajo in rešitve, kako izklopiti možgane, ki nenehno analizirajo in meljejo podrobnosti medosebnih odnosov.

Tadej Sadar

odnosisvetovanje

Program zadnjega tedna

VEČ ... |
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 27. februar 2026 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 27. februar 2026 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Komentar tedna

VEČ ... |
Janez Juhant: Exodus 1945 – spomin in opomin

Ob ogledu filma sem se spomnil besed, ki jih je pogosto ponavljal Justin Stanovnik: »Kdaj bodo nastala umetniška dela o največji tragediji slovenskega naroda?«

Komentar je pripravil profesor doktor Janez Juhant.

Janez Juhant: Exodus 1945 – spomin in opomin

Ob ogledu filma sem se spomnil besed, ki jih je pogosto ponavljal Justin Stanovnik: »Kdaj bodo nastala umetniška dela o največji tragediji slovenskega naroda?«

Komentar je pripravil profesor doktor Janez Juhant.

Janez Juhant

komentarspomindružba

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Gost p. Branko Cestnik

Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil urednik, pisatelj, duhovnik klaretinec p. Branko Cestnik. Tudi tokrat smo začeli z dobro novico in nato komentirali aktualno življenje v Cerkvi in družbi. Vabljeni k poslušanju na Radiu Ognjišče ob 17. uri in ogledu na Planet TV po večerni oddaji Planet 18. 

Gost p. Branko Cestnik

Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil urednik, pisatelj, duhovnik klaretinec p. Branko Cestnik. Tudi tokrat smo začeli z dobro novico in nato komentirali aktualno življenje v Cerkvi in družbi. Vabljeni k poslušanju na Radiu Ognjišče ob 17. uri in ogledu na Planet TV po večerni oddaji Planet 18. 

Radio Ognjišče

politikaspoznanje več predsodek manjBranko Cestnik

Doživetja narave

VEČ ... |
Med fosili in Nikonom - dvojni svet dr. Roka Gašpariča

Tokrat smo se podajali v skrivnostni svet paleontologije. Slišali ste, da pri tovrstnem raziskovanju nekdanjega življenja na Zemlji še zdaleč ne gre le za lov na dinozavre in tudi, da potomci 240 milijonov let starih rakov iz Kamniško-Savinjskih Alp danes živijo le v jamah južne poloble. Naš gost je bil dr. Rok Gašparič, ki je vrhunski menedžer pri korporaciji Nikon in obenem uspešen znanstvenik - nedavno je prejel prestižno nagrado britanskega paleontološkega društva.

Med fosili in Nikonom - dvojni svet dr. Roka Gašpariča

Tokrat smo se podajali v skrivnostni svet paleontologije. Slišali ste, da pri tovrstnem raziskovanju nekdanjega življenja na Zemlji še zdaleč ne gre le za lov na dinozavre in tudi, da potomci 240 milijonov let starih rakov iz Kamniško-Savinjskih Alp danes živijo le v jamah južne poloble. Naš gost je bil dr. Rok Gašparič, ki je vrhunski menedžer pri korporaciji Nikon in obenem uspešen znanstvenik - nedavno je prejel prestižno nagrado britanskega paleontološkega društva.

Blaž Lesnik

paleontologijafosilfotografijavodenjeraziskovanjeznanostnarava

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
21. priznanje Kazimir Humar

V Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici bodo jutri podelili 21. priznanje Kazimir Humar za leto 2025. Prejel ga bo dolgoletni in predani ustvarjalec na področju amaterskega gledališča Božidar Tabaj, in sicer za svojo bogato in večdesetletno gledališko pot ter za neutrudno delo v domačem društvu v Štandrežu in za številna gledališka in širša kulturna sodelovanja na Goriškem. S svojo ustvarjalnostjo, organizacijsko vnemo ter iskrivim in povezovalnim duhom je pomembno zaznamoval goriški prostor ter prispeval k ohranjanju in bogatitvi slovenske kulturne identitete v zamejstvu. Božidar Tabaj je v letih aktivnega delovanja na gledališkem področju prejel več pomembnih priznanj, med temi gre omeniti »Srebrno plaketo Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti za leto 2017«. Priznanje Kazimir Humar podeljujejo Kulturni center Lojze Bratuž, Združenje cerkvenih pevskih zborov in Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice.

21. priznanje Kazimir Humar

V Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici bodo jutri podelili 21. priznanje Kazimir Humar za leto 2025. Prejel ga bo dolgoletni in predani ustvarjalec na področju amaterskega gledališča Božidar Tabaj, in sicer za svojo bogato in večdesetletno gledališko pot ter za neutrudno delo v domačem društvu v Štandrežu in za številna gledališka in širša kulturna sodelovanja na Goriškem. S svojo ustvarjalnostjo, organizacijsko vnemo ter iskrivim in povezovalnim duhom je pomembno zaznamoval goriški prostor ter prispeval k ohranjanju in bogatitvi slovenske kulturne identitete v zamejstvu. Božidar Tabaj je v letih aktivnega delovanja na gledališkem področju prejel več pomembnih priznanj, med temi gre omeniti »Srebrno plaketo Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti za leto 2017«. Priznanje Kazimir Humar podeljujejo Kulturni center Lojze Bratuž, Združenje cerkvenih pevskih zborov in Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Kulturni utrinki

VEČ ... |
26. Gostičevi dnevi

V spomin na opernega pevca Jože Gostič bodo med 1. in 23. marcem potekali že 26. Gostičevi dnevi. Tradicionalne slovesnosti bodo povezale Homec, Domžale, Zagreb in Ljubljano ter tudi letos ponudile bogat program za ljubitelje operne umetnosti. Več nam je v imenu organizatorjev povedal Borut Jenko.

26. Gostičevi dnevi

V spomin na opernega pevca Jože Gostič bodo med 1. in 23. marcem potekali že 26. Gostičevi dnevi. Tradicionalne slovesnosti bodo povezale Homec, Domžale, Zagreb in Ljubljano ter tudi letos ponudile bogat program za ljubitelje operne umetnosti. Več nam je v imenu organizatorjev povedal Borut Jenko.

Jože Bartolj

kulturaglasbaGostičevi dneviBorut JenkoKD Jože Gostič Homec

Komentar tedna

VEČ ... |
Janez Juhant: Exodus 1945 – spomin in opomin

Ob ogledu filma sem se spomnil besed, ki jih je pogosto ponavljal Justin Stanovnik: »Kdaj bodo nastala umetniška dela o največji tragediji slovenskega naroda?«

Komentar je pripravil profesor doktor Janez Juhant.

Janez Juhant: Exodus 1945 – spomin in opomin

Ob ogledu filma sem se spomnil besed, ki jih je pogosto ponavljal Justin Stanovnik: »Kdaj bodo nastala umetniška dela o največji tragediji slovenskega naroda?«

Komentar je pripravil profesor doktor Janez Juhant.

Janez Juhant

komentarspomindružba