Teatrum mundi
Danes na odru sveta - obrazložitev je pripravila Ignacija Fridl Jarc.
6. 9. 2018
Teatrum mundi
Danes na odru sveta - obrazložitev je pripravila Ignacija Fridl Jarc.

Mateja Subotičanec

VEČ ...|6. 9. 2018
Teatrum mundi
Danes na odru sveta - obrazložitev je pripravila Ignacija Fridl Jarc.

Mateja Subotičanec

spominkultura

Sadike iz antike

VEČ ... |
Inter Arma Silent Musae

Ko orožje govori, muze molče. Razlago je pripravila dr. Ignacija Fridl Jarc.

Inter Arma Silent Musae

Ko orožje govori, muze molče. Razlago je pripravila dr. Ignacija Fridl Jarc.

spominkomentar

Sadike iz antike

Inter Arma Silent Musae
Ko orožje govori, muze molče. Razlago je pripravila dr. Ignacija Fridl Jarc.
VEČ ...|27. 12. 2018
Inter Arma Silent Musae
Ko orožje govori, muze molče. Razlago je pripravila dr. Ignacija Fridl Jarc.

Mateja Subotičanec

spominkomentar

Sadike iz antike

VEČ ... |
Alfa in omega

Sadike iz antike

Alfa in omega
VEČ ...|20. 12. 2018

Sadike iz antike

VEČ ... |
Sadike iz antike

Najprej živeti, potem šele modrovati.

Sadike iz antike

Najprej živeti, potem šele modrovati.

družbakultura

Sadike iz antike

Sadike iz antike
Najprej živeti, potem šele modrovati.
VEČ ...|13. 12. 2018
Sadike iz antike
Najprej živeti, potem šele modrovati.

Mateja Subotičanec

družbakultura

Sadike iz antike

VEČ ... |
Vaja dela mojstra !

Rimski govorec Cicero je zapisal: Usus magister est optimus (izkušnja je najboljši učitelj). Razlago je pripravila dr. Ignacija Fridl Jarc.

Vaja dela mojstra !

Rimski govorec Cicero je zapisal: Usus magister est optimus (izkušnja je najboljši učitelj). Razlago je pripravila dr. Ignacija Fridl Jarc.

spominvzgojaizobraževanje

Sadike iz antike

Vaja dela mojstra !
Rimski govorec Cicero je zapisal: Usus magister est optimus (izkušnja je najboljši učitelj). Razlago je pripravila dr. Ignacija Fridl Jarc.
VEČ ...|6. 12. 2018
Vaja dela mojstra !
Rimski govorec Cicero je zapisal: Usus magister est optimus (izkušnja je najboljši učitelj). Razlago je pripravila dr. Ignacija Fridl Jarc.

Mateja Subotičanec

spominvzgojaizobraževanje

Sadike iz antike

VEČ ... |
Timeo hominem unius libri

Ignacija F.J. nam je razložila izrek Tomaža Akvinskega.

Timeo hominem unius libri

Ignacija F.J. nam je razložila izrek Tomaža Akvinskega.

duhovnostzgodovinaizobraževanje

Sadike iz antike

Timeo hominem unius libri
Ignacija F.J. nam je razložila izrek Tomaža Akvinskega.
VEČ ...|29. 11. 2018
Timeo hominem unius libri
Ignacija F.J. nam je razložila izrek Tomaža Akvinskega.

Mateja Subotičanec

duhovnostzgodovinaizobraževanje

Sadike iz antike

VEČ ... |
Festina lente

Hiti počasi !!! To je bil eden od najbolj priljubljenih izrekov rimskega cesarja Avgusta. Obrazložitev je pripravila dr. Ignacija Fridl Jarc.

Festina lente

Hiti počasi !!! To je bil eden od najbolj priljubljenih izrekov rimskega cesarja Avgusta. Obrazložitev je pripravila dr. Ignacija Fridl Jarc.

spominkulturaizobraževanje

Sadike iz antike

Festina lente
Hiti počasi !!! To je bil eden od najbolj priljubljenih izrekov rimskega cesarja Avgusta. Obrazložitev je pripravila dr. Ignacija Fridl Jarc.
VEČ ...|22. 11. 2018
Festina lente
Hiti počasi !!! To je bil eden od najbolj priljubljenih izrekov rimskega cesarja Avgusta. Obrazložitev je pripravila dr. Ignacija Fridl Jarc.

Mateja Subotičanec

spominkulturaizobraževanje

Sadike iz antike

VEČ ... |
Gutta cavat lapidem

Kaplja vrta skalo, ne s silo, temveč z vztrajnim padanjem (gutta cavat lapidem non vi, sed saepe cadendo). Pregovor je razložila dr. Ignacija Fridl Jarc.

Gutta cavat lapidem

Kaplja vrta skalo, ne s silo, temveč z vztrajnim padanjem (gutta cavat lapidem non vi, sed saepe cadendo). Pregovor je razložila dr. Ignacija Fridl Jarc.

spominkultura

Sadike iz antike

Gutta cavat lapidem
Kaplja vrta skalo, ne s silo, temveč z vztrajnim padanjem (gutta cavat lapidem non vi, sed saepe cadendo). Pregovor je razložila dr. Ignacija Fridl Jarc.
VEČ ...|15. 11. 2018
Gutta cavat lapidem
Kaplja vrta skalo, ne s silo, temveč z vztrajnim padanjem (gutta cavat lapidem non vi, sed saepe cadendo). Pregovor je razložila dr. Ignacija Fridl Jarc.

Mateja Subotičanec

spominkultura

Sadike iz antike

VEČ ... |
Periculum in mora

Odlašanje je nevarno! Dr. Ignacija Fridl Jarc nam je predstavila izvor in uporabo latinske misli, ki jo je prvi zapisal rimski zgodovinar Tit Livij.

Periculum in mora

Odlašanje je nevarno! Dr. Ignacija Fridl Jarc nam je predstavila izvor in uporabo latinske misli, ki jo je prvi zapisal rimski zgodovinar Tit Livij.

spomindružbazdravstvo

Sadike iz antike

Periculum in mora
Odlašanje je nevarno! Dr. Ignacija Fridl Jarc nam je predstavila izvor in uporabo latinske misli, ki jo je prvi zapisal rimski zgodovinar Tit Livij.
VEČ ...|8. 11. 2018
Periculum in mora
Odlašanje je nevarno! Dr. Ignacija Fridl Jarc nam je predstavila izvor in uporabo latinske misli, ki jo je prvi zapisal rimski zgodovinar Tit Livij.

Mateja Subotičanec

spomindružbazdravstvo

Sadike iz antike

Sadike iz antike

Reka živih besed.

Antika je obdobje kulturne zgodovine, ki vključuje civilizaciji stare GRČIJE in RIMSKEGA IMPERIJA, družbi, ki sta najbolj vplivali na razvoj Evrope, Severne Afrike in Bližnjega vzhoda. Kultura stare Grčije, skupaj z nekaterimi vplivi iz Orienta, je prevladovala skozi antično dobo kot temelj umetnosti, filozofije, družbe in izobraževanja. Rimljani so te ideale ohranili in posnemali. Grško-rimska kultura je tako temelj sodobnega jezikoslovja, politike, izobraževalnih sistemov, filozofije, znanosti, umetnosti in arhitekture. Zato na tem vrtu nabiramo Sadike, ki jih prebira in pripravlja dr. Ignacija Fridl Jarc.

Mateja Subotičanec

Mateja Subotičanec

Priporočamo
|
Aktualno

Globine

VEČ ... |
Med korenine vere - #1 - uvodna oddaja

V novem ciklu se podajamo med korenine naše vere. Na potovanju v Staro zavezo, ki je s svojimi spisi oblikovala temelje civiliziranega sveta, bo naš vodnik škof Jurij Bizjak, odličen poznavalec zgodovine in Svetega pisma. V uvodni oddaji smo se dotaknili vprašanj, kot so: Zakaj je Staro zavezo težje brati kot Novo, kdaj je nastajala in v kakšnem jeziku? Slišali ste tudi, kaj je škofa Jurija pritegnilo k študiju Stare zaveze in kako razume okrutnost nekaterih njenih spisov. Priporočamo tudi ogled na youtube kanalu Radia Ognjišče.

Med korenine vere - #1 - uvodna oddaja

V novem ciklu se podajamo med korenine naše vere. Na potovanju v Staro zavezo, ki je s svojimi spisi oblikovala temelje civiliziranega sveta, bo naš vodnik škof Jurij Bizjak, odličen poznavalec zgodovine in Svetega pisma. V uvodni oddaji smo se dotaknili vprašanj, kot so: Zakaj je Staro zavezo težje brati kot Novo, kdaj je nastajala in v kakšnem jeziku? Slišali ste tudi, kaj je škofa Jurija pritegnilo k študiju Stare zaveze in kako razume okrutnost nekaterih njenih spisov. Priporočamo tudi ogled na youtube kanalu Radia Ognjišče.

Blaž Lesnik

duhovnostsveto pismobiblijaStara zaveza

Svetovalnica

VEČ ... |
Kaj pomeni Božja beseda meni?

Z nami je bila Eva Strajnar, govorila je pomenu Božje besede, programih svetopisemske družbe in o tem, kakšen je pomen branja Božje besede.

Kaj pomeni Božja beseda meni?

Z nami je bila Eva Strajnar, govorila je pomenu Božje besede, programih svetopisemske družbe in o tem, kakšen je pomen branja Božje besede.

Mateja Subotičanec

svetovanje

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Spomin na p. Valerijana v Ljubljani

Potem ko so se v slovenskem verskem središču v Merrylandsu v Sydneyju v Avstraliji že na začetku meseca, na praznik Gospodovega razglašenja, 6. januarja, spomnili stote obletnice rojstva p. Valerija Jenka, ustanovitelja tega verskega središča in njihovega dolgoletnega dušnega pastirja, ki je zadnja leta preživel v osrednjem frančiškanskem samostanu na Prešernovem trgu v Ljubljani, se ga bodo jutri spomnili tudi v Ljubljani, v cerkvi sv. Frančiška Asiškega v Šiški. Sveta maša bo ob 11. uri, nato pa bo v župnijski dvorani srečanje sorodnikov in prijateljev ter nekdanjih slovensko-avstralskih rojakov, ki bodo ob video prezentaciji lahko osvežili hvaležne spomine na patra Valerijana. Za svoje delo je prejel številna priznanja in državno odlikovanje Avstralije in Slovenije.

Spomin na p. Valerijana v Ljubljani

Potem ko so se v slovenskem verskem središču v Merrylandsu v Sydneyju v Avstraliji že na začetku meseca, na praznik Gospodovega razglašenja, 6. januarja, spomnili stote obletnice rojstva p. Valerija Jenka, ustanovitelja tega verskega središča in njihovega dolgoletnega dušnega pastirja, ki je zadnja leta preživel v osrednjem frančiškanskem samostanu na Prešernovem trgu v Ljubljani, se ga bodo jutri spomnili tudi v Ljubljani, v cerkvi sv. Frančiška Asiškega v Šiški. Sveta maša bo ob 11. uri, nato pa bo v župnijski dvorani srečanje sorodnikov in prijateljev ter nekdanjih slovensko-avstralskih rojakov, ki bodo ob video prezentaciji lahko osvežili hvaležne spomine na patra Valerijana. Za svoje delo je prejel številna priznanja in državno odlikovanje Avstralije in Slovenije.

Matjaž Merljak

družbarojakicerkev

Pogovor o

VEČ ... |
Kaj prinašajo geopolitične spremembe?

V ospredje smo postavili napovedi in ukrepe Združenih držav Amerike povezane z Grenlandijo, Venezuelo in še nekaterimi drugimi državami. Spregovorili smo o krhanju odnosov med Washingtonom in članicami Evropske unije ter vplivu omenjenega na delovanje NATA. Omenjenega smo se dotaknili tudi v luči interesov Rusije in Kitajske. Gosta sta bila dr. Jelena Juvan s Fakultete za družbene vede in dr. Bogomil Ferfila s Fakultete za uporabne družbene študije. 

Kaj prinašajo geopolitične spremembe?

V ospredje smo postavili napovedi in ukrepe Združenih držav Amerike povezane z Grenlandijo, Venezuelo in še nekaterimi drugimi državami. Spregovorili smo o krhanju odnosov med Washingtonom in članicami Evropske unije ter vplivu omenjenega na delovanje NATA. Omenjenega smo se dotaknili tudi v luči interesov Rusije in Kitajske. Gosta sta bila dr. Jelena Juvan s Fakultete za družbene vede in dr. Bogomil Ferfila s Fakultete za uporabne družbene študije. 

Andrej Šinko

politikaživljenje

Moja zgodba

VEČ ... |
Dr. Jože Dežman o proslavah na Goreljku, Osankarici in Dražgošah

Za nami so dnevi, ki vsako leto prinesejo obilje spominskih slovesnosti, kjer se zbere cvet leve nomenklature. Tudi letos je bilo tako na Goreljku na Pokljuki, pa pri Treh žebljih na Pohorju in nenazadnje v Dražgošah. Slavnostna govornika sta bila dva: na Goreljku ministrica iz kvote stranke Levica Asta Vrečko, na Pohorju in v Dražgošah pa premier in predsednik stranke Svoboda Robert Golob. In slišali smo marsikaj, kar je v oddaji Moja zgodba iz vidika zgodovinarja pokomentiral dr. Jože Dežman, predsednik komisije Vlade RS za vprašanja prikritih grobišč.

Dr. Jože Dežman o proslavah na Goreljku, Osankarici in Dražgošah

Za nami so dnevi, ki vsako leto prinesejo obilje spominskih slovesnosti, kjer se zbere cvet leve nomenklature. Tudi letos je bilo tako na Goreljku na Pokljuki, pa pri Treh žebljih na Pohorju in nenazadnje v Dražgošah. Slavnostna govornika sta bila dva: na Goreljku ministrica iz kvote stranke Levica Asta Vrečko, na Pohorju in v Dražgošah pa premier in predsednik stranke Svoboda Robert Golob. In slišali smo marsikaj, kar je v oddaji Moja zgodba iz vidika zgodovinarja pokomentiral dr. Jože Dežman, predsednik komisije Vlade RS za vprašanja prikritih grobišč.

Jože Bartolj

spominpolitikaJože Dežmanproslava Goreljekproslava Osankaricaproslava DražgošeRobert GolobAsta Vrečko

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Jan Macarol o politiki, zdravstvu in umetni inteligenci 

Gostili smo Jana Macarola. Zase pravi, da je multipraktik, sicer pa je ustvarjalec vsebin, izvršni urednik City Magazine Slovenija in strokovnjak za družbena omrežja, vplivnostni marketing ter medijsko produkcijo, ki na področju vsebin in oglaševanja deluje že več kot 18 let. Dotaknili se bomo aktualnih tem, kot so slovenska politika, zdravstvo, umetna inteligenca ter položaj Slovenije v mednarodnem prostoru.

Jan Macarol o politiki, zdravstvu in umetni inteligenci 

Gostili smo Jana Macarola. Zase pravi, da je multipraktik, sicer pa je ustvarjalec vsebin, izvršni urednik City Magazine Slovenija in strokovnjak za družbena omrežja, vplivnostni marketing ter medijsko produkcijo, ki na področju vsebin in oglaševanja deluje že več kot 18 let. Dotaknili se bomo aktualnih tem, kot so slovenska politika, zdravstvo, umetna inteligenca ter položaj Slovenije v mednarodnem prostoru.

Alen Salihović

politikazdravstvokomentarjan macarol

Spominjamo se

VEČ ... |
Spominjamo se dne 24. 1.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 24. 1.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Iz naših krajev

VEČ ... |
Kranj, Bled, Šoštanj, Ljubno ob Savinji, Črna na Koroškem, Škofja Loka, Ribnica

Poročali smo o pripravi komunalne infrastrukture na območju Kranja in Šoštanja, odprtju kulturno-poslovnega centra v Ribnici, načrtih za gradnjo skakalnice v Ljubnem ob Savinji, začetku prenove nekdanjega samostana v Škofji Loki, prizadevanjih za zmanjšanje odpadkov na Bledu in prireditvi gradovi Kralja Matjaža v Črni na Koroškem.

Kranj, Bled, Šoštanj, Ljubno ob Savinji, Črna na Koroškem, Škofja Loka, Ribnica

Poročali smo o pripravi komunalne infrastrukture na območju Kranja in Šoštanja, odprtju kulturno-poslovnega centra v Ribnici, načrtih za gradnjo skakalnice v Ljubnem ob Savinji, začetku prenove nekdanjega samostana v Škofji Loki, prizadevanjih za zmanjšanje odpadkov na Bledu in prireditvi gradovi Kralja Matjaža v Črni na Koroškem.

Andrej Šinko

politikadružbainfo

Duhovna misel

VEČ ... |
Veselje

“Veselite in radujte se, kajti vaše plačilo v nebesih je veliko. Mt 5,12

Veselite se, ker so vaša imena zapisana v nebesih. Lk 10,20 Zmeraj se veselite.” 1 Tes 1,3. Izbrane misli so iz Svetega Pisma in govorijo o veselju, ki je prežemal tudi svetega Frančiška.

 

Veselje

“Veselite in radujte se, kajti vaše plačilo v nebesih je veliko. Mt 5,12

Veselite se, ker so vaša imena zapisana v nebesih. Lk 10,20 Zmeraj se veselite.” 1 Tes 1,3. Izbrane misli so iz Svetega Pisma in govorijo o veselju, ki je prežemal tudi svetega Frančiška.

 

Tadej Sadar

duhovnost

Rožni venec

VEČ ... |
Veseli del

Molili so člani molitvene skupine iz Kranja. Molitev je vodila Berta Golob.

Veseli del

Molili so člani molitvene skupine iz Kranja. Molitev je vodila Berta Golob.

Radio Ognjišče