Teatrum mundi
Danes na odru sveta - obrazložitev je pripravila Ignacija Fridl Jarc.
6. 9. 2018
Teatrum mundi
Danes na odru sveta - obrazložitev je pripravila Ignacija Fridl Jarc.

Mateja Subotičanec

VEČ ...|6. 9. 2018
Teatrum mundi
Danes na odru sveta - obrazložitev je pripravila Ignacija Fridl Jarc.

Mateja Subotičanec

spominkultura

Sadike iz antike

VEČ ... |
Inter Arma Silent Musae

Ko orožje govori, muze molče. Razlago je pripravila dr. Ignacija Fridl Jarc.

Inter Arma Silent Musae

Ko orožje govori, muze molče. Razlago je pripravila dr. Ignacija Fridl Jarc.

spominkomentar

Sadike iz antike

Inter Arma Silent Musae
Ko orožje govori, muze molče. Razlago je pripravila dr. Ignacija Fridl Jarc.
VEČ ...|27. 12. 2018
Inter Arma Silent Musae
Ko orožje govori, muze molče. Razlago je pripravila dr. Ignacija Fridl Jarc.

Mateja Subotičanec

spominkomentar

Sadike iz antike

VEČ ... |
Alfa in omega

Sadike iz antike

Alfa in omega
VEČ ...|20. 12. 2018

Sadike iz antike

VEČ ... |
Sadike iz antike

Najprej živeti, potem šele modrovati.

Sadike iz antike

Najprej živeti, potem šele modrovati.

družbakultura

Sadike iz antike

Sadike iz antike
Najprej živeti, potem šele modrovati.
VEČ ...|13. 12. 2018
Sadike iz antike
Najprej živeti, potem šele modrovati.

Mateja Subotičanec

družbakultura

Sadike iz antike

VEČ ... |
Vaja dela mojstra !

Rimski govorec Cicero je zapisal: Usus magister est optimus (izkušnja je najboljši učitelj). Razlago je pripravila dr. Ignacija Fridl Jarc.

Vaja dela mojstra !

Rimski govorec Cicero je zapisal: Usus magister est optimus (izkušnja je najboljši učitelj). Razlago je pripravila dr. Ignacija Fridl Jarc.

spominvzgojaizobraževanje

Sadike iz antike

Vaja dela mojstra !
Rimski govorec Cicero je zapisal: Usus magister est optimus (izkušnja je najboljši učitelj). Razlago je pripravila dr. Ignacija Fridl Jarc.
VEČ ...|6. 12. 2018
Vaja dela mojstra !
Rimski govorec Cicero je zapisal: Usus magister est optimus (izkušnja je najboljši učitelj). Razlago je pripravila dr. Ignacija Fridl Jarc.

Mateja Subotičanec

spominvzgojaizobraževanje

Sadike iz antike

VEČ ... |
Timeo hominem unius libri

Ignacija F.J. nam je razložila izrek Tomaža Akvinskega.

Timeo hominem unius libri

Ignacija F.J. nam je razložila izrek Tomaža Akvinskega.

duhovnostzgodovinaizobraževanje

Sadike iz antike

Timeo hominem unius libri
Ignacija F.J. nam je razložila izrek Tomaža Akvinskega.
VEČ ...|29. 11. 2018
Timeo hominem unius libri
Ignacija F.J. nam je razložila izrek Tomaža Akvinskega.

Mateja Subotičanec

duhovnostzgodovinaizobraževanje

Sadike iz antike

VEČ ... |
Festina lente

Hiti počasi !!! To je bil eden od najbolj priljubljenih izrekov rimskega cesarja Avgusta. Obrazložitev je pripravila dr. Ignacija Fridl Jarc.

Festina lente

Hiti počasi !!! To je bil eden od najbolj priljubljenih izrekov rimskega cesarja Avgusta. Obrazložitev je pripravila dr. Ignacija Fridl Jarc.

spominkulturaizobraževanje

Sadike iz antike

Festina lente
Hiti počasi !!! To je bil eden od najbolj priljubljenih izrekov rimskega cesarja Avgusta. Obrazložitev je pripravila dr. Ignacija Fridl Jarc.
VEČ ...|22. 11. 2018
Festina lente
Hiti počasi !!! To je bil eden od najbolj priljubljenih izrekov rimskega cesarja Avgusta. Obrazložitev je pripravila dr. Ignacija Fridl Jarc.

Mateja Subotičanec

spominkulturaizobraževanje

Sadike iz antike

VEČ ... |
Gutta cavat lapidem

Kaplja vrta skalo, ne s silo, temveč z vztrajnim padanjem (gutta cavat lapidem non vi, sed saepe cadendo). Pregovor je razložila dr. Ignacija Fridl Jarc.

Gutta cavat lapidem

Kaplja vrta skalo, ne s silo, temveč z vztrajnim padanjem (gutta cavat lapidem non vi, sed saepe cadendo). Pregovor je razložila dr. Ignacija Fridl Jarc.

spominkultura

Sadike iz antike

Gutta cavat lapidem
Kaplja vrta skalo, ne s silo, temveč z vztrajnim padanjem (gutta cavat lapidem non vi, sed saepe cadendo). Pregovor je razložila dr. Ignacija Fridl Jarc.
VEČ ...|15. 11. 2018
Gutta cavat lapidem
Kaplja vrta skalo, ne s silo, temveč z vztrajnim padanjem (gutta cavat lapidem non vi, sed saepe cadendo). Pregovor je razložila dr. Ignacija Fridl Jarc.

Mateja Subotičanec

spominkultura

Sadike iz antike

VEČ ... |
Periculum in mora

Odlašanje je nevarno! Dr. Ignacija Fridl Jarc nam je predstavila izvor in uporabo latinske misli, ki jo je prvi zapisal rimski zgodovinar Tit Livij.

Periculum in mora

Odlašanje je nevarno! Dr. Ignacija Fridl Jarc nam je predstavila izvor in uporabo latinske misli, ki jo je prvi zapisal rimski zgodovinar Tit Livij.

spomindružbazdravstvo

Sadike iz antike

Periculum in mora
Odlašanje je nevarno! Dr. Ignacija Fridl Jarc nam je predstavila izvor in uporabo latinske misli, ki jo je prvi zapisal rimski zgodovinar Tit Livij.
VEČ ...|8. 11. 2018
Periculum in mora
Odlašanje je nevarno! Dr. Ignacija Fridl Jarc nam je predstavila izvor in uporabo latinske misli, ki jo je prvi zapisal rimski zgodovinar Tit Livij.

Mateja Subotičanec

spomindružbazdravstvo

Sadike iz antike
Antika je obdobje kulturne zgodovine, ki vključuje civilizaciji stare GRČIJE in RIMSKEGA IMPERIJA, družbi, ki sta najbolj vplivali na razvoj Evrope, Severne Afrike in Bližnjega vzhoda. Kultura stare Grčije, skupaj z nekaterimi vplivi iz Orienta, je prevladovala skozi antično dobo kot temelj umetnosti, filozofije, družbe in izobraževanja. Rimljani so te ideale ohranili in posnemali. Grško-rimska kultura je tako temelj sodobnega jezikoslovja, politike, izobraževalnih sistemov, filozofije, znanosti, umetnosti in arhitekture. Zato na tem vrtu nabiramo Sadike, ki jih prebira in pripravlja dr. Ignacija Fridl Jarc.
Mateja Subotičanec

Mateja Subotičanec

Priporočamo
|
Aktualno

Naš pogled

VEČ ... |
Tone Gorjup: Božični proces

Državni zbor je prejšnji teden potrdil novi zakon o varstvu javnega reda in miru. Kot so poročali mediji, zakon prinaša višje kazni za povzročanje hrupa. Določa nova pravila glede igranja klavirja in dopolnilo glede pokanja s karbidom. V njem je tudi določilo o ravnanju z zastavami in simboli držav. Črtali pa so zloglasni 20. člen, v katerem je bilo prepovedano poveličevanje nacionalsocializma in fašizma ter skladno s tem kolaborantskih organizacij in drugih skupin, ki so med vojno sodelovale z okupatorsko oblastjo.

Tone Gorjup: Božični proces

Državni zbor je prejšnji teden potrdil novi zakon o varstvu javnega reda in miru. Kot so poročali mediji, zakon prinaša višje kazni za povzročanje hrupa. Določa nova pravila glede igranja klavirja in dopolnilo glede pokanja s karbidom. V njem je tudi določilo o ravnanju z zastavami in simboli držav. Črtali pa so zloglasni 20. člen, v katerem je bilo prepovedano poveličevanje nacionalsocializma in fašizma ter skladno s tem kolaborantskih organizacij in drugih skupin, ki so med vojno sodelovale z okupatorsko oblastjo.

Tone Gorjup

komentar

Naš gost

VEČ ... |
Alojzij Grebenc

»Kjer je dobrota in ljubezen, tam je Bog«. To je bilo novomašno geslo Alojzija Grebenca – besede, ki ga spremljajo že vseh 50 let mašništva. V tokratnem sobotnem popoldnevu ste ga lahko pobliže spoznali: njegovo življenjsko in duhovniško pot, ki ga je pripeljala do zlatomašnika. Alojzij Grebenc je župnik v župniji Dol pri Ljubljani, dekan dekanije Ljubljana-Moste in od leta 2021 tudi častni kanonik stolnega kapitlja v Ljubljani. Sicer pa človek, ki si prizadeva za sožitje vseh ljudi in verjame, da lepa beseda vedno lepo mesto najde. 

Alojzij Grebenc

»Kjer je dobrota in ljubezen, tam je Bog«. To je bilo novomašno geslo Alojzija Grebenca – besede, ki ga spremljajo že vseh 50 let mašništva. V tokratnem sobotnem popoldnevu ste ga lahko pobliže spoznali: njegovo življenjsko in duhovniško pot, ki ga je pripeljala do zlatomašnika. Alojzij Grebenc je župnik v župniji Dol pri Ljubljani, dekan dekanije Ljubljana-Moste in od leta 2021 tudi častni kanonik stolnega kapitlja v Ljubljani. Sicer pa človek, ki si prizadeva za sožitje vseh ljudi in verjame, da lepa beseda vedno lepo mesto najde. 

Damijana Medved

spominživljenjeCor gratumDol pri LjubljaniBesnicaKranj-Šmartin

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Priprave na božič v Sydneyju

Z rojaki v Avstraliji se na praznike pripravljajo njihovi duhovniki, slovenski frančiškani. P. Darko Žnidaršič, ki je župnik v Sydneyju, je pred božičem obiskal bolne in ostarele. V prihodnjih dneh ga čaka ustaljen urnik svetih maš in srečanj. Na sveti večer bo zgodnja polnočnica v Figreeju-Wollongongu v hrvaški cerkvi Marije Kraljice, v Merrylandsu bo slovesna polnočnica opolnoči, druga božična sv. maša v Merrylandsu bo  9.30 dopoldne, zvečer bo maša v Canberri. Na praznik sv. Štefana bo po dopoldanski sveti maši tradicionalno Štefanovanje s kulturnim programom in srečanjem v dvorani. Na praznik svete družine bodo tudi v Sydneyju sklenili sveto leto.

Priprave na božič v Sydneyju

Z rojaki v Avstraliji se na praznike pripravljajo njihovi duhovniki, slovenski frančiškani. P. Darko Žnidaršič, ki je župnik v Sydneyju, je pred božičem obiskal bolne in ostarele. V prihodnjih dneh ga čaka ustaljen urnik svetih maš in srečanj. Na sveti večer bo zgodnja polnočnica v Figreeju-Wollongongu v hrvaški cerkvi Marije Kraljice, v Merrylandsu bo slovesna polnočnica opolnoči, druga božična sv. maša v Merrylandsu bo  9.30 dopoldne, zvečer bo maša v Canberri. Na praznik sv. Štefana bo po dopoldanski sveti maši tradicionalno Štefanovanje s kulturnim programom in srečanjem v dvorani. Na praznik svete družine bodo tudi v Sydneyju sklenili sveto leto.

Matjaž Merljak

družbarojakicerkev

Moja zgodba

VEČ ... |
Simpozij: Temna in težka dediščina komunistične revolucije na Slovenskem -1

V oddaji Moja zgodba smo začeli s predvajanjem nekaterih prispevkov iz simpozija z naslovom Temna in težka dediščina komunistične revolucije na Slovenskem, ki je potekal 10. septembra 2025. Soorganizirala sta ga Slovenska matica in Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani v sklopu Leta dediščine. Na njem je sodelovala vrsta referentov različnih strok, ki so temno in težko dediščino komunistične revolucije predstavili vsak iz svojega poklicnega vidika. Poleg uvodnih besed ste lahko slišali tudi predavanje Lane Delač Hrovatin v katerem je predstavila nadzor tajne politične policije nad Edvardom Kocbekom, Borisom Pahorjem in Viktorjem Blažičem.

Simpozij: Temna in težka dediščina komunistične revolucije na Slovenskem -1

V oddaji Moja zgodba smo začeli s predvajanjem nekaterih prispevkov iz simpozija z naslovom Temna in težka dediščina komunistične revolucije na Slovenskem, ki je potekal 10. septembra 2025. Soorganizirala sta ga Slovenska matica in Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani v sklopu Leta dediščine. Na njem je sodelovala vrsta referentov različnih strok, ki so temno in težko dediščino komunistične revolucije predstavili vsak iz svojega poklicnega vidika. Poleg uvodnih besed ste lahko slišali tudi predavanje Lane Delač Hrovatin v katerem je predstavila nadzor tajne politične policije nad Edvardom Kocbekom, Borisom Pahorjem in Viktorjem Blažičem.

Jože Bartolj

spominpolitikaIgnacija Fridl JarcUrška PereničSašo JeršeEdvard KocbekBoris PahorViktor BlažičLana Delač Hrovatin

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Renato Podbersič in Helena Jaklitsch

Gosta oddaje Spoznanje več predsodek manj sta bila zgodovinarja dr. Renato Podbersič mlajši in Helena Jaklitsch. Ocenila sta leto, ki je za nami in med drugim razmišljala tudi ob Titovem spomeniku v Velenju, ki je v preteklih dneh doživel dekapitacijo in zatem hitro sanacijo ... 

Renato Podbersič in Helena Jaklitsch

Gosta oddaje Spoznanje več predsodek manj sta bila zgodovinarja dr. Renato Podbersič mlajši in Helena Jaklitsch. Ocenila sta leto, ki je za nami in med drugim razmišljala tudi ob Titovem spomeniku v Velenju, ki je v preteklih dneh doživel dekapitacijo in zatem hitro sanacijo ... 

Jože Bartolj

politikaRenato PodbersičHelena Jaklitsch

Adventna spodbuda

VEČ ... |
Kristus, naše upanje, je rojen

Še zadnjič smo odprli Adventni koledar Misijonskega središča Slovenje. Za božični dan je bila v njem zgodba, ki jo je napisalo dekle iz Albanije, poslala pa misijonarka s. Vida Gerkman.

Kristus, naše upanje, je rojen

Še zadnjič smo odprli Adventni koledar Misijonskega središča Slovenje. Za božični dan je bila v njem zgodba, ki jo je napisalo dekle iz Albanije, poslala pa misijonarka s. Vida Gerkman.

Radio Ognjišče

duhovnostZgodbe upanjaAdventni koledar Misijonskega središča Slovenije

Zgodbe za otroke

VEČ ... |
Stopinje kralja Venčeslava

Dan po božiču, na god sv. Štefana, se kralju Venčeslavu utrne zanimiva, plemenita ideja. Mu bo uspelo potovati skozi snežni metež in presenetiti ubogega kmeta? Prisluhnite!

Stopinje kralja Venčeslava

Dan po božiču, na god sv. Štefana, se kralju Venčeslavu utrne zanimiva, plemenita ideja. Mu bo uspelo potovati skozi snežni metež in presenetiti ubogega kmeta? Prisluhnite!

Nika Mandelj

otrocizgodbe za otrokepravljiceadventni koledar 2025

Za življenje

VEČ ... |
Zakonca Meta in Rudi Tavčar

Praznični čas je kot oaza, v kateri se okrepimo za zahteve vsakdana. Vendar pa so za mnoge prazniki tudi čas najhujše preizkušnje. Osamljenost je tiha in skrita in zato toliko bolj nevarna. Kaj lahko naredimo, da bi takim ljudem prišli naproti? In kaj lahko vsak zase naredi, da bi se znebil občutka osamljenosti? Na ta vprašanja sta v zadnji oddaji Za življenje letos govorila zakonca Meta in Rudi Tavčar.

Zakonca Meta in Rudi Tavčar

Praznični čas je kot oaza, v kateri se okrepimo za zahteve vsakdana. Vendar pa so za mnoge prazniki tudi čas najhujše preizkušnje. Osamljenost je tiha in skrita in zato toliko bolj nevarna. Kaj lahko naredimo, da bi takim ljudem prišli naproti? In kaj lahko vsak zase naredi, da bi se znebil občutka osamljenosti? Na ta vprašanja sta v zadnji oddaji Za življenje letos govorila zakonca Meta in Rudi Tavčar.

Radio Ognjišče

vzgojaduhovnost

Spominjamo se

VEČ ... |
Spominjamo se dne 27. 12.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 27. 12.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Sobotna iskrica

VEČ ... |
Zadnja v letu 2025

Zadnja oddaja je prinesla pregled gostov, ki so se tekom leta družili z nami. Povedali pa smo tudi zanimivo novico. Namignili smo z vprašanjem: Ali je to res? Naš odgovor pa: Seveda, je!

Zadnja v letu 2025

Zadnja oddaja je prinesla pregled gostov, ki so se tekom leta družili z nami. Povedali pa smo tudi zanimivo novico. Namignili smo z vprašanjem: Ali je to res? Naš odgovor pa: Seveda, je!

Maja Morela Čuk

otrocimladiglasbaduhovnost

Iz naših krajev

VEČ ... |
Brezje, Šempeter, Škofja Loka, Maribor, Monošter

Poročali smo o begu možganov iz Pomurja in Podravja, 60-letnici porodniškega bloka v Šempetru pri Gorici, prenovi mestnega središča v Škofji Loki, muzeju jaslic na Brezjah in vlogi medijev v Porabju za ohranjanje slovenskega jezika.

Brezje, Šempeter, Škofja Loka, Maribor, Monošter

Poročali smo o begu možganov iz Pomurja in Podravja, 60-letnici porodniškega bloka v Šempetru pri Gorici, prenovi mestnega središča v Škofji Loki, muzeju jaslic na Brezjah in vlogi medijev v Porabju za ohranjanje slovenskega jezika.

Andrej Šinko

politikadružbainfo