Nadškof Marjan Turnšek v tokratni katehezi odgovarja na vprašanje, zakaj so škofje najprej odsvetovali prenašanje župnijskih maš prek socialnih omrežij in zakaj so potem odločitev spremenili., kaj papež ob izidu filma o njem samem pravi glede istospolno usmerjenih oseb in česa ne, zakaj za Evropo ni nujno, da bo krščanska tudi v prihodnje, in kaj pomeni vse pogostejše preganjanje kristjanov po svetu.
Nadškof Marjan Turnšek v tokratni katehezi odgovarja na vprašanje, zakaj so škofje najprej odsvetovali prenašanje župnijskih maš prek socialnih omrežij in zakaj so potem odločitev spremenili., kaj papež ob izidu filma o njem samem pravi glede istospolno usmerjenih oseb in česa ne, zakaj za Evropo ni nujno, da bo krščanska tudi v prihodnje, in kaj pomeni vse pogostejše preganjanje kristjanov po svetu.
Nadškof Marjan Turnšek v tokratni katehezi odgovarja na vprašanje, zakaj so škofje najprej odsvetovali prenašanje župnijskih maš prek socialnih omrežij in zakaj so potem odločitev spremenili., kaj papež ob izidu filma o njem samem pravi glede istospolno usmerjenih oseb in česa ne, zakaj za Evropo ni nujno, da bo krščanska tudi v prihodnje, in kaj pomeni vse pogostejše preganjanje kristjanov po svetu.
Radijska kateheza
Kristus kraljuje na križu - je naslov 53. govora sv. Leona Velikega, ki je živel med letoma 400 in 461. Govor je nastal v izredno hudih in težkih časih. O sporočilu govora nam je nekaj besed povedal patrolog, profesor Miran Špelič.
Radijska kateheza
Kristus kraljuje na križu - je naslov 53. govora sv. Leona Velikega, ki je živel med letoma 400 in 461. Govor je nastal v izredno hudih in težkih časih. O sporočilu govora nam je nekaj besed povedal patrolog, profesor Miran Špelič.
Radijska kateheza
Ko uspemo začutiti in izraziti bolečino ter stisko, je čas, da vse to predamo Jezusu na križu. Le on v ranjena srca prinaša ozdravljenje, ki nas usposobi, da živimo kot svobodni in odrešeni ljudje. O tej izkušnji je spregovorila Lučka Pajk, ki živi s cerebralno paralizo.
Radijska kateheza
Ko uspemo začutiti in izraziti bolečino ter stisko, je čas, da vse to predamo Jezusu na križu. Le on v ranjena srca prinaša ozdravljenje, ki nas usposobi, da živimo kot svobodni in odrešeni ljudje. O tej izkušnji je spregovorila Lučka Pajk, ki živi s cerebralno paralizo.
Radijska kateheza
Gost je bil rektor bazilike na Brezjah p. Robert Bahčič. Kot frančiškan je spregovoril o nastajanju Potrjenega Vodila sv. Frančiška, kar ni bilo najbolj enostavno.
Radijska kateheza
Gost je bil rektor bazilike na Brezjah p. Robert Bahčič. Kot frančiškan je spregovoril o nastajanju Potrjenega Vodila sv. Frančiška, kar ni bilo najbolj enostavno.
Radijska kateheza
Vsebino kateheze smo posvetili bl. A. M. Slomšku, predvsem njegovi duhovni veličini in globini. g. Miro Šlibar nam ga je predstavil kot kristjana, duhovnika in škofa globoke molitve, življenjske modrosti in ljubezni do vsakega človeka.
Radijska kateheza
Vsebino kateheze smo posvetili bl. A. M. Slomšku, predvsem njegovi duhovni veličini in globini. g. Miro Šlibar nam ga je predstavil kot kristjana, duhovnika in škofa globoke molitve, življenjske modrosti in ljubezni do vsakega človeka.
Radijska kateheza
Brat Jan Dominik Bogataj nam je predstavil Andreja Kretskega in njegovo homilijo o povišanju Svetega Križa.
Radijska kateheza
Brat Jan Dominik Bogataj nam je predstavil Andreja Kretskega in njegovo homilijo o povišanju Svetega Križa.
Radijska kateheza
Ozdraveti od bolečine izgube zahteva čas in potrpežljivost. Pri tem so nam v pomoč tudi Psalmi. Ali ste vedeli, da je v tej knjigi Svetega pisma več žalostink kakor hvalnic? To nam pove, da je ubesedovanje notranjega dogajanja, ki je namenjeno tudi Bogu, zelo zdravilno in koristno. Zato je tokratna kateheza Zdravilne besede namenjena vlogi solza in pisanju lastne žalostinke. Pričevanje je pripravila ustvarjalka krščanske slavilne glasbe Bena Briški.
Radijska kateheza
Ozdraveti od bolečine izgube zahteva čas in potrpežljivost. Pri tem so nam v pomoč tudi Psalmi. Ali ste vedeli, da je v tej knjigi Svetega pisma več žalostink kakor hvalnic? To nam pove, da je ubesedovanje notranjega dogajanja, ki je namenjeno tudi Bogu, zelo zdravilno in koristno. Zato je tokratna kateheza Zdravilne besede namenjena vlogi solza in pisanju lastne žalostinke. Pričevanje je pripravila ustvarjalka krščanske slavilne glasbe Bena Briški.
Radijska kateheza
Ustavili smo se ob nekaterih točkah Spisov sv. Frančiška Asiškega. Frančiškan br. Miran Špelič je med drugim razložil Frančiškovo razumevanje uboštva v duhu, pojasnil pa tudi pisma sv. Antonu, br. Leonu, predstojnikom in vsem bratom.
Radijska kateheza
Ustavili smo se ob nekaterih točkah Spisov sv. Frančiška Asiškega. Frančiškan br. Miran Špelič je med drugim razložil Frančiškovo razumevanje uboštva v duhu, pojasnil pa tudi pisma sv. Antonu, br. Leonu, predstojnikom in vsem bratom.
Radijska kateheza
Slišali smo pogovor z našo sodelavko Matejo Feltrin Novljan in lurškim kaplanom Mirom Šlibarjem. Spregovorila sta o sprejemanju bolezni raka, ki ju je obiskala. Povedala sta, kako je vplivala na njun pogled na življenje, na odnos z Bogom in kaj pomeni podporna mreža odnosov.
Radijska kateheza
Slišali smo pogovor z našo sodelavko Matejo Feltrin Novljan in lurškim kaplanom Mirom Šlibarjem. Spregovorila sta o sprejemanju bolezni raka, ki ju je obiskala. Povedala sta, kako je vplivala na njun pogled na življenje, na odnos z Bogom in kaj pomeni podporna mreža odnosov.
Globine
Ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić sta razmišljala, kako vera oziroma nevera oblikuje človekov odnos do prihodnosti. Ali je prihodnost prostor upanja, razvoja in presežkov? Ali pa negotovosti, krize smisla in tehnološke neobvladljivosti? Pogovor lahko spremljate tudi na YouTube kanalu Radia Ognjišče.
Naš gost
V sobotnem popoldnevu smo spoznali glavno urednico Mladinske knjige dr. Alenko Kepic Mohar. Še kot študentka slovenščine in primerjalne književnosti se je preizkusila v založništvu. Najprej pri založbi Vale Novak, nato pri Učilih in nazadnje pri Mladinski knjigi, kjer je najprej urejala učbenike za slovenščino, nato prevzela vodenje uredniške ekipe učbenikov, potem postala vodja Izobraževalnega založništva in nazadnje glavna urednica. Svojo kariero je obogatila tudi s pedagoško izkušnjo ter sodelovala v mednarodnem projektu E-READ o evoluciji branja v času digitalizacije. Leta 2020 je s temo vpliv družbenih razmer in sodobne tehnologije na uredniško delo doktorirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter o tem izdala monografijo Nevidna moč knjig: branje in učenje v digitalni dobi. Poleg pogovora o knjigah in branju, smo med drugim slišali tudi, kako doživlja zakonsko skupino Najina pot ter kaj ji pomeni, da sodeluje pri pripravi mladih na zakon.
Slovencem po svetu in domovini
Državna proračuna za prihodnji dve leti predvidevata občutno povečanje sredstev za rojake v sosednjih državah in izseljenstvu. S tem se je danes seznanila pristojna komisija državnega zbora. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je povedal, da je za prihodnje leto predvidenih 12,8 milijona, za leto 2027 pa okrog 13,4 milijona evrov. Te številke je označil za spodbudne in razveseljive. Ob tem je izrazil zadovoljstvo, ker so uspeli sredstva zagotoviti tudi pri drugih resorjih in iz drugih virov. Še posebej je omenil sodelovanje na področju gospodarstva, športa in kulture. Minister se je strinjal s pobudama predsednice komisije Suzane Lep Šimenko (SDS) in poslanca Franca Medica (NSi), da bi v prihodnje še povečali sredstva, namenjena za delovanje Slovencev po svetu. Pri tem je bilo govora tudi o financiranju poslovnih subjektov in društev prek javne agencije Spirit Slovenija.
Naš pogled
Zadnjič smo imeli obletnico valete. 20 let. Kar nekaj časa torej od zadnjega stika z osnovnošolskimi klopmi, učitelji in sošolci. Tako kot vsakemu, tudi mene spomini na osnovnošolske čase obdajajo z lepimi in manj lepimi trenutki. Mešane občutke dobim, ko pomislim na svoje sošolce. Razumeli smo se povprečno, z nekaterimi smo ohranili stike, z drugimi smo se srečevali zgolj priložnostno v trgovini ali na kakšni prireditvi, s tistimi, ki so se odselili, pa se nismo videli praktično od valete.
Moja zgodba
V nedeljo, 5. oktobra, je bila na Teharjah spominska slovesnost v spomin na povojno komunistično uničevalno taborišče, iz katerega so vozili ujetnike na množična morišča. Mašo je daroval celjski škof Maksimilijan Matjaž, govornica je bila dr. Helena Jaklitsch, podpredsednica Nove Slovenske zaveze. V oddaji Moja zgodba smo objavili posnetke govorov.
Duhovna misel
Nekoč sta živela dva psa: Tedi in Bobi. Nekega dne sta se sprehajala po gozdu. Bilo je vroče in bila sta žejna, zato sta bila vesela, ko sta našla ribnik s ...
Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Za nasmeh
Rubriko pripravlja Marjan Bunič