Tokratno oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte so oblikovali trije posamezniki, ki jim je ljudska glasba še posebej blizu. Vlado Nunčič iz Nove vasi pri Šmarju pri Jelšah, edini izdelovalec lajn v Sloveniji; pevka Albina Pavlovič iz Loga pri Rogatcu in ljudski godec Drago Žekar iz kraja Presečno v občini Dobje.
Tokratno oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte so oblikovali trije posamezniki, ki jim je ljudska glasba še posebej blizu. Vlado Nunčič iz Nove vasi pri Šmarju pri Jelšah, edini izdelovalec lajn v Sloveniji; pevka Albina Pavlovič iz Loga pri Rogatcu in ljudski godec Drago Žekar iz kraja Presečno v občini Dobje.
Tokratno oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte so oblikovali trije posamezniki, ki jim je ljudska glasba še posebej blizu. Vlado Nunčič iz Nove vasi pri Šmarju pri Jelšah, edini izdelovalec lajn v Sloveniji; pevka Albina Pavlovič iz Loga pri Rogatcu in ljudski godec Drago Žekar iz kraja Presečno v občini Dobje.
Pevci zapojte, godci zagodte
V tokratni oddaji o ljudski glasbi smo se ozrli v preteklost in obudili spomin na terenska srečanja s tremi skupinami. Nastopili so pevci in godci Kulturno umetniško društvo Loka Rošnja, pevke ljudskih pesmi Spominčice Kulturno društvo Štefan Raj Turnišče ter pevci in godca Folklorno društvo Brusači Radeče.
Pevci zapojte, godci zagodte
V tokratni oddaji o ljudski glasbi smo se ozrli v preteklost in obudili spomin na terenska srečanja s tremi skupinami. Nastopili so pevci in godci Kulturno umetniško društvo Loka Rošnja, pevke ljudskih pesmi Spominčice Kulturno društvo Štefan Raj Turnišče ter pevci in godca Folklorno društvo Brusači Radeče.
Pevci zapojte, godci zagodte
Tadeja Pance je modna oblikovalka. Večji del njenega dela je povezan s slovensko kulturno dediščino, ki jo na različne načine obuja in prinaša v naša sodobna življenja. Pred dobrim desetletjem jo je pot zanesla v folklorne vode. Je kostumografinja za folklorne skupine, poleg tega pa razvija lastno blagovno znamko Desetno, kjer svoj navdih črpa iz ljudskega izročila.
Tadeja Pance, prejemnica Maroltove listine za leto 2024, za ustvarjalne dosežke in pomemben doprinos na področju folklorne dejavnosti, je bila gostja tokratne oddaje o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Tadeja Pance je modna oblikovalka. Večji del njenega dela je povezan s slovensko kulturno dediščino, ki jo na različne načine obuja in prinaša v naša sodobna življenja. Pred dobrim desetletjem jo je pot zanesla v folklorne vode. Je kostumografinja za folklorne skupine, poleg tega pa razvija lastno blagovno znamko Desetno, kjer svoj navdih črpa iz ljudskega izročila.
Tadeja Pance, prejemnica Maroltove listine za leto 2024, za ustvarjalne dosežke in pomemben doprinos na področju folklorne dejavnosti, je bila gostja tokratne oddaje o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Pevci in pevke Kulturnega društva Jerbas iz Tržiča so v sodelovanju z ženskim pevskim zborom Dupljanke, 1. junija v domačem kraju pripravili koncert Pesem ostane. Dva glasbena jezika – zborovski in ljudski - so prepletli kot dve niti iste zgodbe. Zborovski del večera s priredbami ljudskih pesmi so izvedle članice Ženskega pevska zbora Dupljanke. Pevci Kulturnega društva Jerbas pa ljudske pesmi v njihovi izvorni obliki.
Danes ste v oddaji o ljudski glasbi slišali odlomke s koncerta dveh glasbenih jezikov.
Pevci zapojte, godci zagodte
Pevci in pevke Kulturnega društva Jerbas iz Tržiča so v sodelovanju z ženskim pevskim zborom Dupljanke, 1. junija v domačem kraju pripravili koncert Pesem ostane. Dva glasbena jezika – zborovski in ljudski - so prepletli kot dve niti iste zgodbe. Zborovski del večera s priredbami ljudskih pesmi so izvedle članice Ženskega pevska zbora Dupljanke. Pevci Kulturnega društva Jerbas pa ljudske pesmi v njihovi izvorni obliki.
Danes ste v oddaji o ljudski glasbi slišali odlomke s koncerta dveh glasbenih jezikov.
Pevci zapojte, godci zagodte
Da ljudska pesem ne živi samo med starejšim, da se le-ta prenaša tudi na mlajše, pričajo Pohorske dekline s Keblja, Doroteja, Simona, Karmen, Klavdija, Nadja, Pia, Eva, Jasmina, Tanja in Veronika s ponosom nadaljujejo tradicijo ljudskih pevk s Keblja. Pohorske dekline so konec maja v domačem kraju pripravile koncert ob 5-letnici delovanja. Odlomke s prireditve prinaša oddaja o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Da ljudska pesem ne živi samo med starejšim, da se le-ta prenaša tudi na mlajše, pričajo Pohorske dekline s Keblja, Doroteja, Simona, Karmen, Klavdija, Nadja, Pia, Eva, Jasmina, Tanja in Veronika s ponosom nadaljujejo tradicijo ljudskih pevk s Keblja. Pohorske dekline so konec maja v domačem kraju pripravile koncert ob 5-letnici delovanja. Odlomke s prireditve prinaša oddaja o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
V oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo predvajali odlomke z letnega koncerta pevk Društva podeželskih žena Pod Gorjanci, Kostanjevica na Krki. Program so poleg pevk sooblikovali še vaščani Avguštin, Dolšc, Globočic, Jablanc, Karlč in Slinovc.
Pevci zapojte, godci zagodte
V oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo predvajali odlomke z letnega koncerta pevk Društva podeželskih žena Pod Gorjanci, Kostanjevica na Krki. Program so poleg pevk sooblikovali še vaščani Avguštin, Dolšc, Globočic, Jablanc, Karlč in Slinovc.
Pevci zapojte, godci zagodte
V oddaji o ljudski glasbi ste slišali pogovor z dr. Anjo Moric, docentko za etnologijo in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti in znanstveno sodelavko Glasbenonarodopisnega inštituta in o njeni knjigi Pesemsko izročilo Kočevske.
Pevci zapojte, godci zagodte
V oddaji o ljudski glasbi ste slišali pogovor z dr. Anjo Moric, docentko za etnologijo in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti in znanstveno sodelavko Glasbenonarodopisnega inštituta in o njeni knjigi Pesemsko izročilo Kočevske.
Pevci zapojte, godci zagodte
11. maja je v Stolpu Škrlôvec v Kranju potekala revija poustvarjalcev glasbenega izročila. Na njej so se zbrali pevci in godci, ki delujejo pod okriljem JSKD, Območne izpostave Kranj. Odlomke z letošnje prireditve ste slišali v oddaji o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
11. maja je v Stolpu Škrlôvec v Kranju potekala revija poustvarjalcev glasbenega izročila. Na njej so se zbrali pevci in godci, ki delujejo pod okriljem JSKD, Območne izpostave Kranj. Odlomke z letošnje prireditve ste slišali v oddaji o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
V tokratni oddaji, namenjeni slovenski ljudski glasbi, ste slišali odlomek s prireditve, ki je potekala prvo nedeljo v maju v Mozirju. Tamkajšnje Kulturno prosvetno društvo Jurij je pripravilo 27. srečanje pevskih družin, na katerem je nastopilo devet družinskih sestavov iz različnih koncev Slovenije. Bratje in sestre, družine z več otroki, starejši in mladi, vsi so korajžno nastopili na odru mozirskega kulturnega doma.
Pevci zapojte, godci zagodte
V tokratni oddaji, namenjeni slovenski ljudski glasbi, ste slišali odlomek s prireditve, ki je potekala prvo nedeljo v maju v Mozirju. Tamkajšnje Kulturno prosvetno društvo Jurij je pripravilo 27. srečanje pevskih družin, na katerem je nastopilo devet družinskih sestavov iz različnih koncev Slovenije. Bratje in sestre, družine z več otroki, starejši in mladi, vsi so korajžno nastopili na odru mozirskega kulturnega doma.
Doživetja narave
Podali smo se med koroške markaciste. Tam so namreč predstavniki Planinske zveze Slovenije v začetku junija predstavili novosti na področju označevanja planinskih poti. Nove usmerjevalne table gredo v korak s časom, saj so podatki na njih prilagojeni za uporabo s pametnimi telefoni. O delu koroških markacistov, ki so po ujmi pred dvema letoma z veliko prizadevnostjo uredili vse poti, sta spregovorila Drago Kure in Maks Kotnik.
Slovencem po svetu in domovini
V nedeljo je minilo 105 let od požiga tržaškega Narodnega doma in pet let od podpisa memoranduma za vrnitev doma slovenski narodni skupnosti v Italiji. Krajšo slovesnost ob tem so pripravili: Fundacija Narodni dom, krovni organizaciji naše narodne skupnosti Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza ter stranka Slovenska skupnost. Glasbeno točko sta pripravila gojenca Glasbene matice, sledilo je polaganje vencev, medtem ko je zbrane v imenu Fundacije Narodni dom nagovoril podpredsednik Walter Coren. Napovedal je, da Fundacija večji dogodek pripravlja ob koncu leta, ko bi radi počastili tudi gledališko dejavnost, ki se je vse od začetka odvijala v prostorih Narodnega doma. Stavba, ki so jo po načrtu arhitekta Maksa Fabianija dogradili leta 1904, je bila pomembno večnamensko središče tržaških Slovencev in drugih Slovanov v Trstu.
Moja zgodba
Slovenska matica in Študijski center za narodno spravo sta v ponedeljek, 18. novembra 2024, v Ljubljani pripravila znanstveni posvet Dachavski procesi – 75 let pozneje. Tokrat je bila na sporedu četrta oddaja v nizu v kateri ste slišali predavanji dr. Tamare Griesser Pečar o politično motiviranih procesih po 2. svetovni vojni in dr. Jelke Piškurić, ki je predstavila prispevek V primežu represivnih ustanov.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 16. julij 2025 ob 05-ih
Naš pogled
Komentar razmišlja o vplivu umetne inteligence (UI) na sodobni svet in njeni vlogi v prihodnosti, ki jo primerja z zgodovinskimi tehnološkimi preboji, kot so mikroprocesor, internet in mobilni telefon. UI prinaša številne izzive in ob svetovnem dnevu spretnosti mladih avtor poudarja pomen opremljanja mladih za prihodnost. Obenem se dotakne duhovne razsežnosti, kjer se sprašuje, ali mlade v dobi UI še zanimajo vprašanja o Bogu in »absolutni prihodnosti« – izrazu, ki ga uporabi Alojz Rebula v romanu Divji golob. Ta absolutna prihodnost (nebesa) po Rebuli kristjanu spremeni pogled na vse.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Kuhajmo s sestro Nikolino
Sestra Nikolina je poslušalki, ki bi rada pripravila rahle zdrobove žličnike za juho, povedala, naj jih pripravi iz 2 jajc, 4 dag masla ali domače masti, 12 dag pšeničnega zdroba (če so jajca srednje debela, sicer manj ali več). To zmešamo z metlico, da dobimo gladko testo in pustimo počivati 15 minut. Bolj rahlo zmes bomo dobili, če rumenjake umešamo v stepen sneg. Pomaga tudi, da v zdrob zamešamo nožev vrh pecilnega praška. Kuhajo naj se v pokriti posodi, saj tudi to pripomore k rahljanju žličnikov.
Duhovna misel
Ko je Stvarnik ustvaril moža, je izčrpal vse življenjske sestavine. Iz česa naj sedaj ustvari žensko? Ni mu ostalo nič uporabnega, nič ...
Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.