Pevke Trstenke iz Podlehnika odlikuje razpotegnjeno in rubato vokalno podajanje, kjer pesmi „tečejo“ počasi in zvenijo s polnim in odprtim glasom ter obuditev petja „na tretko“, ljudskega štiriglasja, ki je v Halozah zašlo v pozabo po letu 1960. Pevke so v začetku septembra pripravile koncert ob 20-letnici delovanja. Odlomke s prireditve, ki so jo obeležile tudi z izdajo zbornika, je prinesla tokratna oddaja o ljudski glasbi.
Pevke Trstenke iz Podlehnika odlikuje razpotegnjeno in rubato vokalno podajanje, kjer pesmi „tečejo“ počasi in zvenijo s polnim in odprtim glasom ter obuditev petja „na tretko“, ljudskega štiriglasja, ki je v Halozah zašlo v pozabo po letu 1960. Pevke so v začetku septembra pripravile koncert ob 20-letnici delovanja. Odlomke s prireditve, ki so jo obeležile tudi z izdajo zbornika, je prinesla tokratna oddaja o ljudski glasbi.
Pevke Trstenke iz Podlehnika odlikuje razpotegnjeno in rubato vokalno podajanje, kjer pesmi „tečejo“ počasi in zvenijo s polnim in odprtim glasom ter obuditev petja „na tretko“, ljudskega štiriglasja, ki je v Halozah zašlo v pozabo po letu 1960. Pevke so v začetku septembra pripravile koncert ob 20-letnici delovanja. Odlomke s prireditve, ki so jo obeležile tudi z izdajo zbornika, je prinesla tokratna oddaja o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Nabožne pesmi lahko razvrstimo v tri skupine; cerkvene ljudske, domače nabožne in legendarne pesmi. Le-te smo izbrskali iz našega bogatega radijskega arhiva in jih ponudili v tokratni oddaji o ljudski glasbi, ki je vpeta v letošnji radijski misijon.
Pevci zapojte, godci zagodte
Nabožne pesmi lahko razvrstimo v tri skupine; cerkvene ljudske, domače nabožne in legendarne pesmi. Le-te smo izbrskali iz našega bogatega radijskega arhiva in jih ponudili v tokratni oddaji o ljudski glasbi, ki je vpeta v letošnji radijski misijon.
Pevci zapojte, godci zagodte
Triglasno ubrano petje ter vsebinsko raznolik pesemski repertoar odlikuje ljudske pevke Čebelice iz Mirne Peči. V skupini se druži devet pevk, vse pa so članice Aktiva kmečkih žena Mirna Peč. Ob 20-letnici organiziranega delovanja so v začetku marca pripravile slavnostni koncert in nanj povabile pevske prijatelje. Odlomke s prireditve je prinesla oddaja o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Triglasno ubrano petje ter vsebinsko raznolik pesemski repertoar odlikuje ljudske pevke Čebelice iz Mirne Peči. V skupini se druži devet pevk, vse pa so članice Aktiva kmečkih žena Mirna Peč. Ob 20-letnici organiziranega delovanja so v začetku marca pripravile slavnostni koncert in nanj povabile pevske prijatelje. Odlomke s prireditve je prinesla oddaja o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Tisti ptički, ki se niso poženili na vincencijevo, 22. januarja ali na valentinovo, 14. februarja, so se ženili 12. marca, na gregorjevo. Čeprav koledarska pomlad še ni nastopila, smo jo z napevi o pticah, zelenju in veselju, ki ga prinaša vzcvetena narava, skušali priklicati že v tokratni oddaji o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Tisti ptički, ki se niso poženili na vincencijevo, 22. januarja ali na valentinovo, 14. februarja, so se ženili 12. marca, na gregorjevo. Čeprav koledarska pomlad še ni nastopila, smo jo z napevi o pticah, zelenju in veselju, ki ga prinaša vzcvetena narava, skušali priklicati že v tokratni oddaji o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Ofirovci in koledniki iz Laškega, citrar Ivan Jelinčič iz Soče in Žažarski trio so svoj prostor v oddaji o ljudski glasbi dobili lani. Povsod so nas toplo sprejeli, pri njih smo posneli in zvočno dokumentirali veliko vsebinsko raznolikega gradiva. V tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo se s krajšimi odlomki spomnili terenska obiska v Laškem, v vasi Soča v dolini Trente in v naselju Žažar v občini Horjul.
Pevci zapojte, godci zagodte
Ofirovci in koledniki iz Laškega, citrar Ivan Jelinčič iz Soče in Žažarski trio so svoj prostor v oddaji o ljudski glasbi dobili lani. Povsod so nas toplo sprejeli, pri njih smo posneli in zvočno dokumentirali veliko vsebinsko raznolikega gradiva. V tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo se s krajšimi odlomki spomnili terenska obiska v Laškem, v vasi Soča v dolini Trente in v naselju Žažar v občini Horjul.
Pevci zapojte, godci zagodte
Ljudske pevke Folklornega društva »Ánton-Jože Štrafela« Markovci organizirano delujejo od leta 1973. Ustanovljene so bile na pobudo Terezije Maróh. Preprosta šivilja z markovskega polja pa je besede kovala tudi v pesmi. Nekatere so se med pevkami tako »prijele«, da smo jih preprosto ponotranjile in sprejele za svoje. 50 let Ljudskih pevk Folklornega društva Markovci smo obeležili v oddaji o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Ljudske pevke Folklornega društva »Ánton-Jože Štrafela« Markovci organizirano delujejo od leta 1973. Ustanovljene so bile na pobudo Terezije Maróh. Preprosta šivilja z markovskega polja pa je besede kovala tudi v pesmi. Nekatere so se med pevkami tako »prijele«, da smo jih preprosto ponotranjile in sprejele za svoje. 50 let Ljudskih pevk Folklornega društva Markovci smo obeležili v oddaji o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Adela Pukl je magistrica etnologije in kulturne antropologije, muzejska svetovalka v Kustodiatu za duhovno kulturo. V Slovenskem etnografskem muzeju, ki letos obeležuje 100-letnico svojega obstôja, je zaposlena od leta 2008. Muzeologija, duhovna kultura in nesnovna kulturna dediščina so področja njenega delovanja. Raziskuje pustne maske in pustovanja, glasbila, vraževerje, slovenske blagovne znamke in nesnovno kulturno dediščino. Mag. Adela Pukl, strokovnjakinja za pustne maske in pustovanja, je bila gostja pustno obarvane oddaje o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Adela Pukl je magistrica etnologije in kulturne antropologije, muzejska svetovalka v Kustodiatu za duhovno kulturo. V Slovenskem etnografskem muzeju, ki letos obeležuje 100-letnico svojega obstôja, je zaposlena od leta 2008. Muzeologija, duhovna kultura in nesnovna kulturna dediščina so področja njenega delovanja. Raziskuje pustne maske in pustovanja, glasbila, vraževerje, slovenske blagovne znamke in nesnovno kulturno dediščino. Mag. Adela Pukl, strokovnjakinja za pustne maske in pustovanja, je bila gostja pustno obarvane oddaje o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Znotraj folklorne skupine Železničarskega kulturno-umetniškega društva Tine Rožanc iz Ljubljane deluje skupina inštrumentalistov, ki sliši na ime Rožanska muzika. Glasbeniki igrajo priredbe slovenskih ljudskih melodij na plesni način za spremljavo folklornim plesalcem, nastopajo pa tudi samostojno. Ob koncu leta 2022 so izdali svoj prvi album, ki so ga naslovili Dobrodošli v Rožanski kavarni. Le-ta ne ponuja samo glasbe, temveč tudi knjižico in skodelico kave. Najnovejšo zvočno izdajo Rožanske muzike so v oddaji o ljudski glasbi predstavili Klemen Bojanovič, Alja Šlenc in Tjaša Osredkar.
Pevci zapojte, godci zagodte
Znotraj folklorne skupine Železničarskega kulturno-umetniškega društva Tine Rožanc iz Ljubljane deluje skupina inštrumentalistov, ki sliši na ime Rožanska muzika. Glasbeniki igrajo priredbe slovenskih ljudskih melodij na plesni način za spremljavo folklornim plesalcem, nastopajo pa tudi samostojno. Ob koncu leta 2022 so izdali svoj prvi album, ki so ga naslovili Dobrodošli v Rožanski kavarni. Le-ta ne ponuja samo glasbe, temveč tudi knjižico in skodelico kave. Najnovejšo zvočno izdajo Rožanske muzike so v oddaji o ljudski glasbi predstavili Klemen Bojanovič, Alja Šlenc in Tjaša Osredkar.
Pevci zapojte, godci zagodte
Rado Turk, Janez Mramor in Boris Kurent so Rožančevi fantjiči. Prihajajo iz ljubljanskega Železničarskega kulturno-umetniškega društva Tine Rožanc. So svojevrstni poustvarjalci glasbenega izročila, ki v svojih interpretacijah prepletajo tako pevsko kot inštrumentalno izročilo, tematsko pa se navezujejo na različne vire in pesemske tematike. Triglasno petje dopolnjujejo z violino, klarinetom in kontrabasom. Rožančevi fantjiči so bili gostje prve februarske oddaje o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Rado Turk, Janez Mramor in Boris Kurent so Rožančevi fantjiči. Prihajajo iz ljubljanskega Železničarskega kulturno-umetniškega društva Tine Rožanc. So svojevrstni poustvarjalci glasbenega izročila, ki v svojih interpretacijah prepletajo tako pevsko kot inštrumentalno izročilo, tematsko pa se navezujejo na različne vire in pesemske tematike. Triglasno petje dopolnjujejo z violino, klarinetom in kontrabasom. Rožančevi fantjiči so bili gostje prve februarske oddaje o ljudski glasbi.
Glasbeno–dokumentarna oddaja o slovenski ljudski glasbi je zvesta izvirnemu, neprirejenemu glasbenemu in govornemu še živemu izročilu vseh slovenskih pokrajin, tudi zamejstva. V njej predstavljamo srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, s pesmijo in vižami se sprehajamo skozi vsakdanje in praznično življenje Slovencev ter gostimo pevce in godce iz različnih krajev; spoznavamo njihov način petja in igranja, pesemski in godčevski repertoar, krajevne značilnosti, narečno govorico, šege in navade … V oddajah tako pletemo niti s tistimi, ki ljudsko glasbo neposredno ohranjajo in tistimi, ki jo radi poslušajo.
Glasbeni medgeneracijski večer
Večer je prinesel nekaj glasbenih novosti in opozoril, da se čez teden dni vrača oddaja Moja generacija. Prihajajo zanimiva vprašanja, tekmovalci in širjenje obzorij. Veseli nas, da bomo znova lahko povezani s pestrostjo generacij.
Komentar tedna
Veseli me, da Bog tako deluje, da jemlje stvari v svoje roke brez pompa in vike, brez kričanja in škandaloznih novic v medijih. Veseli me, da v svojih rokah prav On drži vse – nas in naše usode, življenje in smrt. Kajti postni čas nam pokaže, kje in kam pelje to njegovo delovanje. Po zadnji postaji križevega pota , zmeraj pride jutro vstajenja. Zato čvrsto verjamem, da Bog še zmeraj drži vse niti zgodovine v svojih rokah in nas vse ljubi enako! On zmeraj dela nekaj novega, seveda čisto drugačnega kot si mi predstavljamo – lepše, večje in svetlejše! Zato je moje upanje v Njegovih rokah.
Komentar je pripravila sestra Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 28. marec 2023 ob 05-ih
Kmetijska oddaja
V petek so kmetje, z mirnim protestom, ki se je ob 13.00 odvijal po celi Sloveniji, oblast opomnili, da je nepreklicno konec časa, ko so z izsiljevanjem v postopkih sprejemanja zakonodaje kmetijstvo postavili pred zid zahtev, ki onemogočajo kmetovanje, pridelavo hrane in preživetje njihovih družin.
Naš pogled
O tej silni reformni naravnanosti vlade se vzbuja dvom, kako realne so reforme in kako resni načrti.
Radijski misijon 2023
Se tudi vam kdaj zgodi, da ne vidite luči na koncu tunela in da se preizkušnje in težave samo kopičijo na vaših ramenih? Job je prerok, ki je prehodil vso to pot in spoznanje, ki ga je ob tem doživel, bo v razmislek tudi nam: »Mar je moja moč kakor moč kamnov, ali je moje meso iz brona?,« se vprašuje. Kljub temu, da je pravičen, mu ni prizaneseno, ob koncu pa vendar izve tudi resnico o samem sebi. Več v pogovoru z nadškofom Marjanom Turnškom.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Duhovna misel
Tedaj je rekel možu: “Iztegni roko!” Iztegnil jo je in postala je spet zdrava kakor druga. Farizeji pa so šli ven in se posvetovali zoper njega, kako bi ga umorili (Matejev evangelij 12, 13-14).