Vruja je glasbena skupina, ki izvaja in podaja glasbeno tradicijo celotne večkulturne in večetnične Istre, na njej lasten in prepoznaven način. To počne že 20 let in ob okrogli obletnici je izdala peti zvočni album Ljubezen vojna in … življenje. Novo zvočno izdajo je vodja istrske skupine Vruja – Marino Kranjac predstavil v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
Vruja je glasbena skupina, ki izvaja in podaja glasbeno tradicijo celotne večkulturne in večetnične Istre, na njej lasten in prepoznaven način. To počne že 20 let in ob okrogli obletnici je izdala peti zvočni album Ljubezen vojna in … življenje. Novo zvočno izdajo je vodja istrske skupine Vruja – Marino Kranjac predstavil v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
Vruja je glasbena skupina, ki izvaja in podaja glasbeno tradicijo celotne večkulturne in večetnične Istre, na njej lasten in prepoznaven način. To počne že 20 let in ob okrogli obletnici je izdala peti zvočni album Ljubezen vojna in … življenje. Novo zvočno izdajo je vodja istrske skupine Vruja – Marino Kranjac predstavil v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
Pevci zapojte, godci zagodte
Oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte je prinesla odlomke s 25. srečanja pevskih družin, ki ga je v začetku maja v Mozirju pripravilo tamkajšnje Kulturno prosvetno društvo Jurij.
Pevci zapojte, godci zagodte
Oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte je prinesla odlomke s 25. srečanja pevskih družin, ki ga je v začetku maja v Mozirju pripravilo tamkajšnje Kulturno prosvetno društvo Jurij.
Pevci zapojte, godci zagodte
Pred dnevi smo izgubili največjega in najpomembnejšega slovenskega etnokoreologa Mirka Ramovša. Svoje življenje je posvetil preučevanju in raziskovanju plesnega izročila. S strokovnimi nasveti, izobraževanji, recenzijami, koreografijami ter z ljubeznijo do lepote plesa močno zaznamoval folklorno dejavnost. Živel je za ples in s plesom. Njemu v čast in spomin je bila namenjena tokratna oddaja o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Pred dnevi smo izgubili največjega in najpomembnejšega slovenskega etnokoreologa Mirka Ramovša. Svoje življenje je posvetil preučevanju in raziskovanju plesnega izročila. S strokovnimi nasveti, izobraževanji, recenzijami, koreografijami ter z ljubeznijo do lepote plesa močno zaznamoval folklorno dejavnost. Živel je za ples in s plesom. Njemu v čast in spomin je bila namenjena tokratna oddaja o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Tokratna oddaja o ljudski glasbi je prinesla odlomke s koncerta skupine Ragle iz Trebnjega, ki se je odvil konec aprila v Trebnjem. Pevke Neža Bandel, Jera Rot, Zala Kastelec, Karolina Planinšek in Marjana Saje so ga posvetile pesmim o oblačilih ter mojstricam šivanja in oblačenja.
Pevci zapojte, godci zagodte
Tokratna oddaja o ljudski glasbi je prinesla odlomke s koncerta skupine Ragle iz Trebnjega, ki se je odvil konec aprila v Trebnjem. Pevke Neža Bandel, Jera Rot, Zala Kastelec, Karolina Planinšek in Marjana Saje so ga posvetile pesmim o oblačilih ter mojstricam šivanja in oblačenja.
Pevci zapojte, godci zagodte
Folklorno društvo Val Piran že od leta 1961 združuje plesalce in glasbenike iz cele slovenske Istre. V svojem programu ima odrske postavitve iz celotnega slovenskega etničnega ozemlja, s poudarkom na plesnem izročilu domačega kraja in bližnje okolice. V društvu delujeta dve plesni skupini; vodilna in senior, godčevska ter pevska skupina. Folklorno društvo Val Piran letos praznuje 62 let obstoja, a ker 60-letnice zaradi covida niso mogli obeležiti, so jo tokrat, s slavnostnim koncertom, v Avditoriju Portorož. Delček njihovega slavja smo pričarali tudi v tokratni oddaji o ljudski glasbi z njihovo pevsko skupino.
Pevci zapojte, godci zagodte
Folklorno društvo Val Piran že od leta 1961 združuje plesalce in glasbenike iz cele slovenske Istre. V svojem programu ima odrske postavitve iz celotnega slovenskega etničnega ozemlja, s poudarkom na plesnem izročilu domačega kraja in bližnje okolice. V društvu delujeta dve plesni skupini; vodilna in senior, godčevska ter pevska skupina. Folklorno društvo Val Piran letos praznuje 62 let obstoja, a ker 60-letnice zaradi covida niso mogli obeležiti, so jo tokrat, s slavnostnim koncertom, v Avditoriju Portorož. Delček njihovega slavja smo pričarali tudi v tokratni oddaji o ljudski glasbi z njihovo pevsko skupino.
Pevci zapojte, godci zagodte
Akademska folklorna skupina France Marolt je največja folklorna skupina, ki jo je leta 1948 ustanovil slovenski etnomuzikolog France Marolt. Skupina poleg ohranjanja slovenskega ljudskega, glasbenega, pevskega in plesnega izročila med drugim poustvarja slovensko kulturno dediščino in hkrati interpretira novo ustvarjene, še nevidene folklorne elemente na odru.
Maroltovci s ponosom in ljubeznijo tako že tri četrt stoletja ohranjajo in poustvarjajo slovensko folklorno dediščino. Ob tej priložnosti je avtorica oddaje o ljudski glasbi Vesna Sever Borovnik pred mikrofon povabila predsednika Akademske folklorne skupine France Marolt - Tadeja Zadravca.
Pevci zapojte, godci zagodte
Akademska folklorna skupina France Marolt je največja folklorna skupina, ki jo je leta 1948 ustanovil slovenski etnomuzikolog France Marolt. Skupina poleg ohranjanja slovenskega ljudskega, glasbenega, pevskega in plesnega izročila med drugim poustvarja slovensko kulturno dediščino in hkrati interpretira novo ustvarjene, še nevidene folklorne elemente na odru.
Maroltovci s ponosom in ljubeznijo tako že tri četrt stoletja ohranjajo in poustvarjajo slovensko folklorno dediščino. Ob tej priložnosti je avtorica oddaje o ljudski glasbi Vesna Sever Borovnik pred mikrofon povabila predsednika Akademske folklorne skupine France Marolt - Tadeja Zadravca.
Pevci zapojte, godci zagodte
Mesec maj je na Slovenskem posvečen šmarnicam – vsakodnevni ljudski pobožnosti Mariji v čast. Po številnih cerkvah se takrat verniki zbirajo pri branju »šmarnic«, molitvi lavretanskih litanij in petju Marijinih pesmi, med njimi tudi posebnih šmarničnih. Napevi o Mariji so pletli tokratno oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
Pevci zapojte, godci zagodte
Mesec maj je na Slovenskem posvečen šmarnicam – vsakodnevni ljudski pobožnosti Mariji v čast. Po številnih cerkvah se takrat verniki zbirajo pri branju »šmarnic«, molitvi lavretanskih litanij in petju Marijinih pesmi, med njimi tudi posebnih šmarničnih. Napevi o Mariji so pletli tokratno oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
Pevci zapojte, godci zagodte
Pomlad je tu in sveti Jurij je prijahal na zelenem konju ter povabil ljudi in živino na ozelenele trate. Praznik sv. Jurija, ki v cerkvenem koledarju goduje 23., južno od Drave pa 24. aprila, predstavlja po ljudskem koledarju začetek pomladi. Čas, ko se prebuja narava in sonce spet dobiva svojo moč spremljajo kresovi, skakánje čez ogenj, krašenje pastirjev, živine in domov s cvetjem, prva paša ter jurjevske pesmi, ki so se še posebej ohranile v Posavju. Jurjevo smo s terenskimi posnetki jurjevskega koledovanja iz okolice Sevnice in Krškega obeležili v oddaji o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Pomlad je tu in sveti Jurij je prijahal na zelenem konju ter povabil ljudi in živino na ozelenele trate. Praznik sv. Jurija, ki v cerkvenem koledarju goduje 23., južno od Drave pa 24. aprila, predstavlja po ljudskem koledarju začetek pomladi. Čas, ko se prebuja narava in sonce spet dobiva svojo moč spremljajo kresovi, skakánje čez ogenj, krašenje pastirjev, živine in domov s cvetjem, prva paša ter jurjevske pesmi, ki so se še posebej ohranile v Posavju. Jurjevo smo s terenskimi posnetki jurjevskega koledovanja iz okolice Sevnice in Krškega obeležili v oddaji o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Bodeče neže, pevke ljudskih pesmi, ki delujejo znotraj Akademske folklorne skupine Ozara Kranj so konec marca v dvorani Mestne knjižnice Kranj pripravile letni koncert. Večer ljudskih pesmi in viž so poleg gostiteljic oblikovali še pevci in godci Kranjski furmani. Odlomke s prireditve, ki so jo naslovili Le pridi na moj dom, je prinesla oddaja o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Bodeče neže, pevke ljudskih pesmi, ki delujejo znotraj Akademske folklorne skupine Ozara Kranj so konec marca v dvorani Mestne knjižnice Kranj pripravile letni koncert. Večer ljudskih pesmi in viž so poleg gostiteljic oblikovali še pevci in godci Kranjski furmani. Odlomke s prireditve, ki so jo naslovili Le pridi na moj dom, je prinesla oddaja o ljudski glasbi.
Glasbeno–dokumentarna oddaja o slovenski ljudski glasbi je zvesta izvirnemu, neprirejenemu glasbenemu in govornemu še živemu izročilu vseh slovenskih pokrajin, tudi zamejstva. V njej predstavljamo srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, s pesmijo in vižami se sprehajamo skozi vsakdanje in praznično življenje Slovencev ter gostimo pevce in godce iz različnih krajev; spoznavamo njihov način petja in igranja, pesemski in godčevski repertoar, krajevne značilnosti, narečno govorico, šege in navade … V oddajah tako pletemo niti s tistimi, ki ljudsko glasbo neposredno ohranjajo in tistimi, ki jo radi poslušajo.
Dogodki
Če bomo v teh dneh že sedli pred televizor, storimo to premišljeno in izberimo vsebino z namenom ... P. dr. Andraž Arko je diplomiral iz Gibsonovega filma Kristusov pasijon, doktoriral pa iz njegove pastoralne uporabnosti.
Komentar tedna
Vladavino prava v Sloveniji zamenjuje pravo vladajočih. Če ste z njimi, lojalni in tiho, boste prosperirali. Slovenija je z Madžarsko in Poljsko postali šolski primer kršitev vladavine prava in varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin. A vzpon prava vladajočih in njihovih pravic sproža in poglablja številne napetosti, trenja in razkroj javnega prostora. Namesto, da bi vladajoča politika stremela k dialogu, strpnosti in širosrčnosti, ustvarja sovraštvo, strah in nezaupanje. Kaj znova kritizira avtor, boste morda rekli bralci/poslušalci, saj se tudi v državah tipa Belorusija lahko lepo živi. Seveda, če ste na pravi strani.
Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali novo oddajo o slovenskih mučencih, žrtvah totalitarizmov 20. stoletja. Tokrat je bila z nami zgodovinarka dr. Tamara Griesser Pečar, ki raziskuje primer mučenca, patra križniškega reda Ivana Salmiča. Ta je bil 13. november 1943, star 29 let, ubit pod Žeželjem pri Vinici. Partizani so ga obtožili sodelovanja z Nemci, čeprav je pri okupatorjih posredoval za svoje župljane, da niso bili odvedeni v internacijo ali ubiti kot talci.
Kmetijska oddaja
V nedeljski kmetijski oddaji je EU poslanec Franc Bogovič spregovoril o nedopustnem ravnanju uradnikov okoljskega ministrstva, ki so kmetom na Barju lagali glede zahtev EU komisije.
Kulturni utrinki
V 93. letu starosti je umrl dr. Bruno Ravnikar, sicer doktor fizike in univerzitetni profesor ter specialist na področju akustike, pa tudi dolgoletni član, plesalec in vodja plesnih skupin Folklorne skupine Tineta Rožanca in Folklorne skupine Emona iz Ljubljane, ki jo je tudi ustanovil, utemeljitelj kinetografije ljudskih plesov, predavatelj in terenski raziskovalec, koreograf in pisec glasbenih priredb, ustanovni član mednarodnega združenja folklornih festivalov – CIOFF ter prejemnik številnih nagrad in naslovov.
Slovensko konservatorsko društvo je nagrado, poimenovano po prvem poklicnem konservatorju Francetu Steletu, za leto 2022 namenilo umetnostnemu zgodovinarju, geografu in konservatorju Gojku Zupanu, ob tem pa podelilo še štiri priznanja.
Ustanova Imago Sloveniae - Podoba Slovenije je predstavila program 35. festivala, ki ga bo 15. junija na Kongresnem trgu odprl Simfonični orkester SNG Maribor.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Zakladi naše dediščine
Slovenski rokodelski festival je festivalski dogodek, ki od leta 2015 povezuje prireditve regijskih rokodelskih centrov, članov Konzorcija rokodelskih centrov Slovenije. Dogodki so vsako leto od maja do novembra, letos pa so mreži dogodkov dodali še osrednji vseslovenski rokodelski dogodek, drugo junijsko nedeljo 2023 na Brdu pri Kranju. Osrednji del dogodka je rokodelski sejem, na katerem se s svojimi izdelki in prikazom rokodelskih veščin predstavljajo rokodelci in rokodelke iz vse Slovenije. Del programa pa je tudi okrogla miza Rokodelstvo in mladi: obujanje rokodelskih poklicev.
Svetovalnica
Morda je naslov Svetovalnice: »Stres!« res slišati klišejsko, a kaj, ko se tega življenjskega plevela ne moremo znebiti. Da pa se ga obvladati, zato smo v Svetovalnici gostili psihologinjo na Škofijski klasični gimnaziji Majo Turšič. Šolsko leto se izteka, za mnoge učence pa so ti dnevi ciljne strmine zelo naporni. Kako se spopasti s tem stresom, kaj lahko naredimo starši? Kaj pomeni popravni izpit in kakšen je njegov nauk?