Violinske citre so strunsko glasbilo. Z desno roko se igra melodijo z lokom, z levico pa brenka akordično spremljavo. Na violinske citre, enega redkih glasbil na Slovenskem, igra Veronika Zajec z Vidma na Dolenjskem. Glasbeni svet Vlada Nunčiča iz Šmarij pri Jelšah pa zapolnjuje raziskovanje historičnih glasbil. Poleg njemu še vedno priljubljenim zvokom lajne in opreklja se danes posveča tudi tako imenovanim zvočilom za terapevtske namene v zdravstveni stroki. Zvoki violinskih citer, opreklja in lajne so odmevali v oddaji o ljudski glasbi.
Violinske citre so strunsko glasbilo. Z desno roko se igra melodijo z lokom, z levico pa brenka akordično spremljavo. Na violinske citre, enega redkih glasbil na Slovenskem, igra Veronika Zajec z Vidma na Dolenjskem. Glasbeni svet Vlada Nunčiča iz Šmarij pri Jelšah pa zapolnjuje raziskovanje historičnih glasbil. Poleg njemu še vedno priljubljenim zvokom lajne in opreklja se danes posveča tudi tako imenovanim zvočilom za terapevtske namene v zdravstveni stroki. Zvoki violinskih citer, opreklja in lajne so odmevali v oddaji o ljudski glasbi.
Violinske citre so strunsko glasbilo. Z desno roko se igra melodijo z lokom, z levico pa brenka akordično spremljavo. Na violinske citre, enega redkih glasbil na Slovenskem, igra Veronika Zajec z Vidma na Dolenjskem. Glasbeni svet Vlada Nunčiča iz Šmarij pri Jelšah pa zapolnjuje raziskovanje historičnih glasbil. Poleg njemu še vedno priljubljenim zvokom lajne in opreklja se danes posveča tudi tako imenovanim zvočilom za terapevtske namene v zdravstveni stroki. Zvoki violinskih citer, opreklja in lajne so odmevali v oddaji o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Smrt, velik misterij, a naraven in neizbežen konec zemeljskega življenja, je ljudsko izročilo obdalo z različnimi šegami, obredji in verovanji, ki jih na Slovenskem spremlja tudi pesem.
Prihajajoči katoliški in državni praznik, v čast in spomin vseh svetnih in rajnih, smo v oddaji o ljudski glasbi obeležili z mrliškimi in pripovednimi napevi in v njih razodeli podobo naših ljudi do smrti.
Pevci zapojte, godci zagodte
Smrt, velik misterij, a naraven in neizbežen konec zemeljskega življenja, je ljudsko izročilo obdalo z različnimi šegami, obredji in verovanji, ki jih na Slovenskem spremlja tudi pesem.
Prihajajoči katoliški in državni praznik, v čast in spomin vseh svetnih in rajnih, smo v oddaji o ljudski glasbi obeležili z mrliškimi in pripovednimi napevi in v njih razodeli podobo naših ljudi do smrti.
Pevci zapojte, godci zagodte
Pevke Trstenke iz Podlehnika odlikuje večglasje, razpotegnjeno in rubato vokalno podajanje, kjer pesmi „tečejo“ počasi in zvenijo s polnim in odprtim glasom ter obuditev petja „na tretko“, ljudskega štiriglasja, ki je v Halozah zašlo v pozabo po letu 1960.
Pevke Trstenke so sredi oktobra v domačem kraju pripravile srečanje pevcev in godcev in nanj povabile pevske in godčevske prijatelje iz bližnje okolice. Odlomke s prireditve ste slišali v tokratni oddaji o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Pevke Trstenke iz Podlehnika odlikuje večglasje, razpotegnjeno in rubato vokalno podajanje, kjer pesmi „tečejo“ počasi in zvenijo s polnim in odprtim glasom ter obuditev petja „na tretko“, ljudskega štiriglasja, ki je v Halozah zašlo v pozabo po letu 1960.
Pevke Trstenke so sredi oktobra v domačem kraju pripravile srečanje pevcev in godcev in nanj povabile pevske in godčevske prijatelje iz bližnje okolice. Odlomke s prireditve ste slišali v tokratni oddaji o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Prvo soboto v oktobru smo bili povabljeni v Prečno na Dolenjskem. Tamkajšnji pevci, skupina Vaški zvon, ki v organizirani obliki delujejo 21 let, so pripravili 20. srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž. Odlomke s prireditve ste slišali v tokratni oddaji o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Prvo soboto v oktobru smo bili povabljeni v Prečno na Dolenjskem. Tamkajšnji pevci, skupina Vaški zvon, ki v organizirani obliki delujejo 21 let, so pripravili 20. srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž. Odlomke s prireditve ste slišali v tokratni oddaji o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Prvo oktobrsko oddajo o ljudski glasbi so oblikovali Veronika Zajec z Vidma na Dolenjskem, godci Kulturnega društva Mandrač iz Koper, godci Folklorne skupine Prosvetnega društva Anice Černejeve Makole, godci Društva upokojencev iz Velike Nedelje, muzikanti Folklornega društva Lancova vas in Murnovi godci iz Podblice.
Pevci zapojte, godci zagodte
Prvo oktobrsko oddajo o ljudski glasbi so oblikovali Veronika Zajec z Vidma na Dolenjskem, godci Kulturnega društva Mandrač iz Koper, godci Folklorne skupine Prosvetnega društva Anice Černejeve Makole, godci Društva upokojencev iz Velike Nedelje, muzikanti Folklornega društva Lancova vas in Murnovi godci iz Podblice.
Pevci zapojte, godci zagodte
Kulturno društvo Andraž zadnjo soboto v avgustu že tradicionalno vabi na srečanje družin v Andraž nad Polzelo. Letošnje, 41-o po vrsti, je v vasico pod goro Oljko, privabilo 15 družin iz različnih krajev Slovenije.
Odlomke s prvega dela prireditve smo predvajali v prejšnji oddaji o ljudski glasbi. V tokratni pa so nastopili družina Belé iz Zibike, družina Jákob iz Zavrha nad Dobrno, sestre Kopinske iz Cirkulan, družina Dobjek iz Šmartna v Rožni dolini, sestre Gajšek iz Vurberka, družina Jelen iz Šentilja pri Velenju in družina Ožir iz Podvina pri Polzeli.
Pevci zapojte, godci zagodte
Kulturno društvo Andraž zadnjo soboto v avgustu že tradicionalno vabi na srečanje družin v Andraž nad Polzelo. Letošnje, 41-o po vrsti, je v vasico pod goro Oljko, privabilo 15 družin iz različnih krajev Slovenije.
Odlomke s prvega dela prireditve smo predvajali v prejšnji oddaji o ljudski glasbi. V tokratni pa so nastopili družina Belé iz Zibike, družina Jákob iz Zavrha nad Dobrno, sestre Kopinske iz Cirkulan, družina Dobjek iz Šmartna v Rožni dolini, sestre Gajšek iz Vurberka, družina Jelen iz Šentilja pri Velenju in družina Ožir iz Podvina pri Polzeli.
Pevci zapojte, godci zagodte
Kulturno društvo Andraž zadnji vikend v avgustu že tradicionalno vabi na srečanje družin v Andraž nad Polzelo. Letošnje, 41-o po vrsti, je v vasico pod goro Oljko, privabilo 15 družin iz različnih krajev Slovenije.
Odlomke s prireditve predvajamo v dveh zaporednih oddajah o ljudski glasbi. V tokratni so peli družina Strmšek z Brinjeve gore nad Zrečami, družina Lisec iz Boštanja, družina Zavolovšek iz Bočne pri Gornjem Gradu, družina Luša iz Kopra, družina Germίn iz Juršincev, družina Ferme iz Limóvc pri Trojanah, družina Hodnik iz Andraža nad Polzelo in družina Kos iz Ponikve pri Žalcu.
Pevci zapojte, godci zagodte
Kulturno društvo Andraž zadnji vikend v avgustu že tradicionalno vabi na srečanje družin v Andraž nad Polzelo. Letošnje, 41-o po vrsti, je v vasico pod goro Oljko, privabilo 15 družin iz različnih krajev Slovenije.
Odlomke s prireditve predvajamo v dveh zaporednih oddajah o ljudski glasbi. V tokratni so peli družina Strmšek z Brinjeve gore nad Zrečami, družina Lisec iz Boštanja, družina Zavolovšek iz Bočne pri Gornjem Gradu, družina Luša iz Kopra, družina Germίn iz Juršincev, družina Ferme iz Limóvc pri Trojanah, družina Hodnik iz Andraža nad Polzelo in družina Kos iz Ponikve pri Žalcu.
Pevci zapojte, godci zagodte
Na južnih obronkih Pohorja, severno nad Oplotnico, leži razloženo naselje Koritno. V gručastem jedru, na okoli 650 metrih nadmorske višine, stoji poznogotska cerkev sv. Miklavža, ki je bila sredi avgusta prizorišče 26. srečanja pevcev ljudskih pesmi. Prireditev so pripravili domači ljudski pevci iz Koritnega. Odlomke s srečanja ste slišali v oddaja o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Na južnih obronkih Pohorja, severno nad Oplotnico, leži razloženo naselje Koritno. V gručastem jedru, na okoli 650 metrih nadmorske višine, stoji poznogotska cerkev sv. Miklavža, ki je bila sredi avgusta prizorišče 26. srečanja pevcev ljudskih pesmi. Prireditev so pripravili domači ljudski pevci iz Koritnega. Odlomke s srečanja ste slišali v oddaja o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Pevke Dečve iz Kranja, tercet pevk Folklorno društvo Groblje Domžale, pevke ljudskih pesmi Folklorna skupina Karavanke Tržič, Folklorna skupina Sava Kranj, skupina Hiša čez cesto iz Milj pri Šenčurju, spontani ženski pevski zbor Folklorna skupina Val Rezija, pevci Kopači iz Podlehnika in skupina Ragle iz Trebnjega so sredi junija v Kranju sodelovali na posebnem dogodku, imenovanem Izmenjevalnica ljudskih pesmi.
Odlomke s prireditve ste slišali v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
Pevci zapojte, godci zagodte
Pevke Dečve iz Kranja, tercet pevk Folklorno društvo Groblje Domžale, pevke ljudskih pesmi Folklorna skupina Karavanke Tržič, Folklorna skupina Sava Kranj, skupina Hiša čez cesto iz Milj pri Šenčurju, spontani ženski pevski zbor Folklorna skupina Val Rezija, pevci Kopači iz Podlehnika in skupina Ragle iz Trebnjega so sredi junija v Kranju sodelovali na posebnem dogodku, imenovanem Izmenjevalnica ljudskih pesmi.
Odlomke s prireditve ste slišali v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
Naš gost
Zlatomašnik Miro Šlibar kot duhovnik že petdeset let črpa iz novomašnega gesla: »Njim, ki Boga ljubijo, vse pripomore k dobremu.« (Rim, 8, 28). Je častni kaplan bazilike v Lurdu in član kapitlja lurških kaplanov, svojo duhovniško pot je začel v Sodražici, nadaljeval kot kaplan v Šentjerneju in Zagorju ob Savi. Iz mnogih služb, ki gradijo mozaik njegovega poslanstva, je gotovo najbolj odmevno vodenje bolniške župnije v Ljubljani. Danes je hišni duhovnik v samostanu Marijinih sester na Dobrovi. Vsa leta je srčno predan delu z bolniki in skrbi za bolniško pastoralo. Morda ste se z njegovim krepkim korakom srečali na Kredarici, kjer je od leta 2019 odgovoren za svete maše. Mnogi bi ga prepoznali tudi po glasu, saj je zvesti sodelavec »Radijskih katehez za bolnike« na Radiu Ognjišče. Prisluhnite duhovniku, ki po različnih poteh pričuje za življenje.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 02. november 2025 ob 05-ih
Sol in luč
Vsakdo se na svoj način odzove na smrt bližnje osebe, vsakega na svojevrsten način pretrese. Naša pretresenost vključuje širok nabor čustev, fizičnih odzivov in vedenjskih sprememb. Prepletajo se čustva, kot so žalost, jeza, strah, krivda, sram, upanje, obup, tesnoba in osamljenost. Pomembno je, da si jih upamo priznati, jih sprejeti, izraziti ter deliti z drugimi. To je odlomek iz knjige, ki smo jo predstavili v tokratni oddaji. Avtor, p. Ivan Platovnjak, iz izkušenj nagovori temo žalovanja, ki pa je še vedno tabu. Knjiga Preobrazba bolečine je izšla pri založbi Dravlje.
Globine
Ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić sta razmišljala, kako vera oziroma nevera oblikuje človekov odnos do prihodnosti. Ali je prihodnost prostor upanja, razvoja in presežkov? Ali pa negotovosti, krize smisla in tehnološke neobvladljivosti? Pogovor lahko spremljate tudi na YouTube kanalu Radia Ognjišče.
Spoznanje več, predsodek manj
V oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil z nami pisatelj in duhovnik mag. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o misijonu v dekaniji Kranj, dobršen del oddaje pa smo posvetili tragičnemu dogodku v Novem mestu, kjer je skupina Romov do smrti pretepla 48 letnega domačina. Ali so smrt domačina povzročili Romi ali kriminalci? Kakšne bi bile lahko rešitve (le 20 odstotkov Romov konča osnovno šolo, večina jih živi od socialne pomoči in kriminala)?
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba lahko že drugič prisluhnete vosovskemu likvidatorju Francu Stadlerju Pepetu, ki se je spominjal delovanja varnostno-obveščevalne službe OF med drugo svetovno vojno V Ljubljani. Njegovo pričevanje je komentiral znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič. Stadler oživlja spomine na začetke organiziranja VOSa, na atentate ter pomembne operacije, kot so reševanje aktivista Toneta Tomšiča iz italijanskega zapora, sledenje in umor industrialca Avgusta Praprotnika, ter reševanje načelnice VOS Zdenke Kidrič Marjete iz bolnišnice.
Citat iz oddaje o umoru Avgusta Praprotnika:
Grupa se je odločila, da izvede justifikacijo v Tavčarjevem hramu v bifeju. Avto je bil v Tavčarjevi ulici s šoferem varnostnikom. Streljal je Štefan (Brajnik). Umik je branil Štefan Babnik. Vsi trije so se začeli umikati v avto, ki ga je vozil Pangrc Ludvik. Praprotnik je imel spremljevalca zaščitnika, ki je bil naš agent, ki je potem, ko je avto že krenil streljal, v smeri umika avta in opozoril Italijane, ki so bili blizu sodnije. Videli so, da avto drvi proti Titovi in s puško ustrelili v karoserijo avtomobila. Naboj se je odbil in ranil Štefana Babnika tako, da mu je raztrgal črevesje. Tako je bil prepeljan v Neubergerjevo ambulanto na Vilharjevo cesto. Po akciji sem se sestal s Štefanom Babnikom, da prevzamem pištolo, ki jo je imel Babnik Štefan na akciji. Pri Neubergerju sem našel Štefana ležati na ozki operacijski mizi. Ležal je na hrbtu s skrčenimi koleni v krčih in mukah. Vprašal me je, če je akcija uspela, ali je ta izdajalec padel.
Odgovoril sem mu, brez skrbi, da je, sigurno. Dal mi je pištolo, ki je bila na mizi ob njem, da jo odnesem na varno. Bila je to španska pištola. Vprašal sem profesorja Lavriča, (takrat nisem vedel, kdo je. To sem zvedel šele po vojni, ko sem se z njim seznanil. Vedel pa sem, da je naš, ker je bil to naš punkt), naj mi pove, kako je Štefan. Povedal je, da noči ne bo preživel.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Nedeljski klepet
V tokratni oddaji smo govorili o odpuščanju. Z nami je bila psihologinja Janja Frelih Gorjanc, ki nas je spodbudila, da ne vztrajamo v zamerah, da poskušamo sproti razčiščevati naše odnose in da smo navsezadnje sočutni tudi do sebe.