Prva februarska oddaja o ljudski glasbi je namenjena svečniškem koledovanju. V njej so nastopile ljudske pevke s Tinja, kot svečniški koledniki pa člani okteta Lipa in pevci Pustrovžeki s Keblja, Kvartet Grče iz Dobrne in mešani cerkveni zbor Vitanje.
Prva februarska oddaja o ljudski glasbi je namenjena svečniškem koledovanju. V njej so nastopile ljudske pevke s Tinja, kot svečniški koledniki pa člani okteta Lipa in pevci Pustrovžeki s Keblja, Kvartet Grče iz Dobrne in mešani cerkveni zbor Vitanje.
Pevci zapojte, godci zagodte
Pust naj bi po izročilu dokončno odgnal zimo. Po koledarju pa ga ne obhajamo vsako leto ob istem času. Pust nastopa pred veliko nočjo, največjim krščanskim premakljivim praznikom. Na Slovenskem imamo pravo bogastvo pustnih mask. Sčasoma so se v različnih pokrajinah in krajih ter med družbenimi plastmi razvile raznovrstne oblike pusta. O pustnem dogajanju na Slovenskem je v oddaji o ljudski glasbi - Pevci zapojte, godci zagodte - govoril novinar, fotograf, raziskovalec slovenske etnologije in pisec knjig, Primož Hieng.
Pevci zapojte, godci zagodte
Pust naj bi po izročilu dokončno odgnal zimo. Po koledarju pa ga ne obhajamo vsako leto ob istem času. Pust nastopa pred veliko nočjo, največjim krščanskim premakljivim praznikom. Na Slovenskem imamo pravo bogastvo pustnih mask. Sčasoma so se v različnih pokrajinah in krajih ter med družbenimi plastmi razvile raznovrstne oblike pusta. O pustnem dogajanju na Slovenskem je v oddaji o ljudski glasbi - Pevci zapojte, godci zagodte - govoril novinar, fotograf, raziskovalec slovenske etnologije in pisec knjig, Primož Hieng.
Pevci zapojte, godci zagodte
V tokratni oddaji - Pevci zapojte, godci zagodte - so peli: Malčka Jelen in Lojzka Jezernik iz Šentilja pri Velenju, Zagoriški fantje iz Zagorice na Dolenjskem in pevci ljudskih pesmi Folklornega društva Val iz Pirana.
Pevci zapojte, godci zagodte
V tokratni oddaji - Pevci zapojte, godci zagodte - so peli: Malčka Jelen in Lojzka Jezernik iz Šentilja pri Velenju, Zagoriški fantje iz Zagorice na Dolenjskem in pevci ljudskih pesmi Folklornega društva Val iz Pirana.
Pevci zapojte, godci zagodte
V Katoliški cerkvi 2. februarja obeležujemo praznik Jezusovega darovanja v têmplju, ki ga obhajamo 40 dni po božiču. V ljudski pobožnosti svečnica predstavlja zadnji spomin na Jezusovo otroštvo, sklèp božične dobe, ko se pospravijo jaslice in nehajo peti božične pesmi.
Praznik smo v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagod’te obeležili s svečniškim kolednicami.
Pevci zapojte, godci zagodte
V Katoliški cerkvi 2. februarja obeležujemo praznik Jezusovega darovanja v têmplju, ki ga obhajamo 40 dni po božiču. V ljudski pobožnosti svečnica predstavlja zadnji spomin na Jezusovo otroštvo, sklèp božične dobe, ko se pospravijo jaslice in nehajo peti božične pesmi.
Praznik smo v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagod’te obeležili s svečniškim kolednicami.
Pevci zapojte, godci zagodte
Ljudske pevce Kulturno prosvetno društvo Stane Petrovič Hajdina odlikuje triglasno fantovsko petje ter vsebinsko raznolik pesemski repertoar. Pevci koledujejo za novo leto in svete tri kralje. V domačem kraju pa vsako leto v začetku januarja pripravijo tudi srečanje pevcev in godcev. Odlomke s tega dogodka prinaša oddaja o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Ljudske pevce Kulturno prosvetno društvo Stane Petrovič Hajdina odlikuje triglasno fantovsko petje ter vsebinsko raznolik pesemski repertoar. Pevci koledujejo za novo leto in svete tri kralje. V domačem kraju pa vsako leto v začetku januarja pripravijo tudi srečanje pevcev in godcev. Odlomke s tega dogodka prinaša oddaja o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
V sklopu Folklorne skupine Duplo Pišece, ki je bila ustanovljena leta 1987, tri leta deluje tudi pevska sekcija. Pevci gradivo črpajo iz domačega kraja in bližnje okolice, za ubrano zvočno podobo pa skrbi njihov mentor Franc Kene.
Pevce Folklorne skupine Duplo Pišece gostimo v oddaji o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
V sklopu Folklorne skupine Duplo Pišece, ki je bila ustanovljena leta 1987, tri leta deluje tudi pevska sekcija. Pevci gradivo črpajo iz domačega kraja in bližnje okolice, za ubrano zvočno podobo pa skrbi njihov mentor Franc Kene.
Pevce Folklorne skupine Duplo Pišece gostimo v oddaji o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Tokratna oddaja o ljudski glasbi ponuja odlomke s koncerta, ki ga je Kulturno društvo Podgorci pripravilo konec novembra. Večer, prežet z glasbo in domačim vzdušjem, so oblikovali pevci ljudskih pesmi Folklorne skupine Kulturno društvo Podgorci, družinski trio Volk Folk iz Ilirske Bistrice, skupina Marko banda iz Beltincev, pevke Maroltovke iz Akademske folklorne skupine France Marolt Ljubljana, pevci in godci Kranjski furmani s Primskovega in domači godci Stori čehoki.
Pevci zapojte, godci zagodte
Tokratna oddaja o ljudski glasbi ponuja odlomke s koncerta, ki ga je Kulturno društvo Podgorci pripravilo konec novembra. Večer, prežet z glasbo in domačim vzdušjem, so oblikovali pevci ljudskih pesmi Folklorne skupine Kulturno društvo Podgorci, družinski trio Volk Folk iz Ilirske Bistrice, skupina Marko banda iz Beltincev, pevke Maroltovke iz Akademske folklorne skupine France Marolt Ljubljana, pevci in godci Kranjski furmani s Primskovega in domači godci Stori čehoki.
Pevci zapojte, godci zagodte
Še vedno smo vpeti v čas zimskih praznikov, katerega od božiča pa vse do svetih treh kraljev, spremljajo koledniki. Prvo oddajo komaj rojenega leta iz cikla Pevci zapojte, godci zagod’te, na svete tri kralje, smo pletli s trikraljevskimi kolednicami.
Pevci zapojte, godci zagodte
Še vedno smo vpeti v čas zimskih praznikov, katerega od božiča pa vse do svetih treh kraljev, spremljajo koledniki. Prvo oddajo komaj rojenega leta iz cikla Pevci zapojte, godci zagod’te, na svete tri kralje, smo pletli s trikraljevskimi kolednicami.
Pevci zapojte, godci zagodte
V času zimskega kresa človeka od pradavnine spremlja boj med svetlobo in temo, mrazom in toploto, zlimi zimskimi demoni in dobrimi pomladnimi duhovi. S stoterimi prazniki in obredji že dolga tisočletja poskuša odgnati temo in mraz in si prizadeva priklicati svetlobo in toploto.
V zadnji oddaji iztekajočega se leta iz cikla Pevci zapojte, godci zagod’te, smo se s pesmimi sprehodili v božično-novoletni čas.
Pevci zapojte, godci zagodte
V času zimskega kresa človeka od pradavnine spremlja boj med svetlobo in temo, mrazom in toploto, zlimi zimskimi demoni in dobrimi pomladnimi duhovi. S stoterimi prazniki in obredji že dolga tisočletja poskuša odgnati temo in mraz in si prizadeva priklicati svetlobo in toploto.
V zadnji oddaji iztekajočega se leta iz cikla Pevci zapojte, godci zagod’te, smo se s pesmimi sprehodili v božično-novoletni čas.
Pevci zapojte, godci zagodte
Glasbeno–dokumentarna oddaja o slovenski ljudski glasbi je zvesta izvirnemu, neprirejenemu glasbenemu in govornemu še živemu izročilu vseh slovenskih pokrajin, tudi zamejstva. V njej predstavljamo srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, s pesmijo in vižami se sprehajamo skozi vsakdanje in praznično življenje Slovencev ter gostimo pevce in godce iz različnih krajev; spoznavamo njihov način petja in igranja, pesemski in godčevski repertoar, krajevne značilnosti, narečno govorico, šege in navade … V oddajah tako pletemo niti s tistimi, ki ljudsko glasbo neposredno ohranjajo in tistimi, ki jo radi poslušajo.
Beseda je zakon!
Tokrat se je prof. dr. Hotimir Tivadar ustavil ob Prešernovi Zdravljici, skoraj 200 let starem besedilu, ki je še vedno zelo aktualno, jezik pa dokazuje, da je bil že pred 200 leti lepo razvit. Ob besedilu pa še nekaj o naglasih.
Sol in luč
Vsebino knjige, ki jo tokrat predstavljamo, je prevajalka Katarina Bogataj Gradišnik v predgovoru takole povzela:
»Pričujoče besedilo je eno redkih v literaturi modernega časa, ki greh hkrati z drugimi novodobnimi tabuji, kakor so smrt, bolezen, staranje, še imenuje z njihovimi imeni. Ta so sicer iz modernega besednjaka skoraj izginila, nadomestila jih je množica evfemizmov. Psihologija in zlasti psihoanaliza sta za greh našli toliko pojasnil, ki so hkrati že opravičila, da se je pojem krivde in odgovornosti, s tem pa tudi človekovega dostojanstva, marsikje že čisto izgubil. A Pisma izkušenega hudiča se v svoji peklenski dialektiki ne menijo za tabuje in na duhovit, osvežujoč način povsem naravnost govorijo o nekaterih temeljnih vprašanjih našega bivanja.« Knjigo je napisal Clive Staples Lewis, leta 1996 pa je izšla pri založbi Ognjišče.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 20. februar 2026 ob 05-ih
Pogovor o
Tokrat smo govorili o predlogu novega zakona, ki ureja področje osebne asistence. Potreb je veliko, a tudi stroški so vedno višji. Kako urediti plače asistentov in poskrbeti, da ne bo prihajalo do zlorab sistema? Zakaj osebni asistenti niso vključeni že zdaj v kolektivno pogodbo? Več so pojasnili državni sekretar na Ministrstvu za delo Dan Juvan, Matej Žnuderl iz Zveze slepih in slabovidnih Slovenije, Sabina Kosmatin iz sindikata Osebne asistence ter Vesna Melanšek iz Gibanja za nediskriminacijo.
Doživetja narave
Oddajo smo začeli s kratko razglasitvijo nagrajenih filmov jubilejnega festivala gorniškega filma. Potem pa smo se predali doživetjem s pravljično - doživljajskih poti, ki dajejo družinam možnost, da kakovostno preživijo čas v naravi. Z nami je bil direktor Zavoda Škrateljc dr. Uroš Grilc, ki z ekipo razvija pravljično transverzalo poti po Sloveniji. Morda ste že naleteli na lesene skulpture v gozdu pri Bevkah ali kje drugje - trenutno je vseh poti 13. Pogovor se je ustavil tudi ob bralni pismenosti, gibanju in predlogu, kako preživeti del zimskih počitnic.
Spoznanje več, predsodek manj
Tokratna oddaja je prinesla poglobljen pogovor o stanju slovenske kulture, politike in medijev. Gosta sta bila filozofinja in urednica dr. Ignacija Fridl Jarc ter politični komentator Miran Videtič. V mesecu kulture smo se vprašali, kam je zašla slovenska kulturna krajina, ali se kultura spreminja v ideologijo ter kakšno vlogo imajo pri tem mediji. Dotaknili smo se tudi aktualnih političnih razmer, afer, padanja mask ter domnevno ustavno spornih odločitev vlade. Nismo se izognili vprašanju pravne države, vlogi predsednice republike in vplivu nevladnih organizacij. Ob začetku volilne kampanje pa je bil še pogled na politično prizorišče in ključna merila za odločitev volivcev.
Življenje išče pot
Medicinske sestre in babice so končno dobile sistemski zakon, ki prinaša več strokovne avtonomije, specializacij, licence in večjo prepoznavnost. Kako bodo te katere spremembe vplivale na razvoj teh poklicev, je pojasnila predsednica Zbornice-Zveze Anita Prelec.
Svetovalnica
Govorili smo o eni najpogostejših nadlog smučarjev – poškodbah kolen. Z nami je bil dr. Domen Stropnik, strokovnjak ortoped za športno medicino, ki se pri svojem delu vsak dan srečuje z rekreativnimi in vrhunskimi športniki. Zakaj prihaja do poškodb kolenskih vezi? Kako lahko z izbiro opreme, pravilnim ogrevanjem in tehniko smučanja tveganje zmanjšamo? In kaj lahko naredimo že danes, da bodo naša kolena bolj varna jutri?
Duhovna misel
Ponižnost izhaja iz ponižanja. To pa je za sodoben svet popolnoma nesprejemljiv pojem. Morda pa obstajata dve vrsti ponižanja, nenamerno, ki pušča prostor ...