Petkov večer
Gost oddaje je bil igralec, režiser, producent in ustanovitelj Društva SNG Kranj Igor Korošec. Pripovedoval je o svoji novi predstavi Moj sinko Jezus, v kateri upodablja svetega Jožefa, pa o študiju igralstva v Moskvi, o igralskih izkušnjah v Hollywoodu in še čem.
Petkov večer
Gost oddaje je bil igralec, režiser, producent in ustanovitelj Društva SNG Kranj Igor Korošec. Pripovedoval je o svoji novi predstavi Moj sinko Jezus, v kateri upodablja svetega Jožefa, pa o študiju igralstva v Moskvi, o igralskih izkušnjah v Hollywoodu in še čem.
Petkov večer
V oddajo sta prišla avtor in scenarist ter režiserka nove slovenske televizijske nadaljevanke Takšno je življenje. Jani Virk in Maja Prettner sta povedala, kako nastaja tak velik projekt, s kakšnimi izzivi se srečujeta, z nami pa sta delila tudi kakšno peripetijo s snemanja.
Petkov večer
V oddajo sta prišla avtor in scenarist ter režiserka nove slovenske televizijske nadaljevanke Takšno je življenje. Jani Virk in Maja Prettner sta povedala, kako nastaja tak velik projekt, s kakšnimi izzivi se srečujeta, z nami pa sta delila tudi kakšno peripetijo s snemanja.
Petkov večer
V oddajo je prišla mlada koroška kantavtorica, ki bogati slovenski glasbeni prostor že 15 let. Običajno ustvarja glasbo na poezijo Ferija Lainščka, zdaj pa se predstavlja s samostojnim albumom v angleškem jeziku. Prisluhnite Ditki.
Petkov večer
V oddajo je prišla mlada koroška kantavtorica, ki bogati slovenski glasbeni prostor že 15 let. Običajno ustvarja glasbo na poezijo Ferija Lainščka, zdaj pa se predstavlja s samostojnim albumom v angleškem jeziku. Prisluhnite Ditki.
Petkov večer
Pop rock skupina FLIRRT, ki deluje že skoraj 30 let, je trenutno med najbolj vročimi domačimi izvajalci. Je najbolj predvajani slovenski rock izvajalec na YouTubeu, pred kratkim je izdala svoj osmi album in imela odmeven koncert v Križankah. V Petkovem večeru je bil z nami avtor, pevec in vodja skupine Rok Lunaček.
Petkov večer
Pop rock skupina FLIRRT, ki deluje že skoraj 30 let, je trenutno med najbolj vročimi domačimi izvajalci. Je najbolj predvajani slovenski rock izvajalec na YouTubeu, pred kratkim je izdala svoj osmi album in imela odmeven koncert v Križankah. V Petkovem večeru je bil z nami avtor, pevec in vodja skupine Rok Lunaček.
Petkov večer
Na predvečer praznika svetega Frančiška Asiškega frančiškovi redovi po vsem svetu obhajajo spomin njegove smrti - Transítus. Zato smo se v Petkovem večeru posvetili temu svetniku, ki bi ga v današnjem času prav gotovo označili za velikega influencerja. Kdo je bil ta človek, ki je kot svetnik še vedno revolucionaren s svojo preprostostjo in pristnostjo? Kaj o njem menijo nekateri njegovi sledilci? In kako ga opevajo sodobne pesmi?
Petkov večer
Na predvečer praznika svetega Frančiška Asiškega frančiškovi redovi po vsem svetu obhajajo spomin njegove smrti - Transítus. Zato smo se v Petkovem večeru posvetili temu svetniku, ki bi ga v današnjem času prav gotovo označili za velikega influencerja. Kdo je bil ta človek, ki je kot svetnik še vedno revolucionaren s svojo preprostostjo in pristnostjo? Kaj o njem menijo nekateri njegovi sledilci? In kako ga opevajo sodobne pesmi?
Petkov večer
Tokrat smo si privoščili literarni večer in prisluhnili nekaj kratkim črticam našega mojstra besede Ivana Cankarja. Slikovit jezik, psihološka ostrina in barvite podobe preteklosti so lepo legle v petkov rahlo deževni večer v istoimenski oddaji.
Petkov večer
Tokrat smo si privoščili literarni večer in prisluhnili nekaj kratkim črticam našega mojstra besede Ivana Cankarja. Slikovit jezik, psihološka ostrina in barvite podobe preteklosti so lepo legle v petkov rahlo deževni večer v istoimenski oddaji.
Petkov večer
Ob 40-letnici svoje glasbene kariere je bil gost oddaje pevec in avtor Gianni Rijavec. Govoril je o svojih glasbenih podvigih, delu za mir ter o zanimivih prednikih.
Petkov večer
Ob 40-letnici svoje glasbene kariere je bil gost oddaje pevec in avtor Gianni Rijavec. Govoril je o svojih glasbenih podvigih, delu za mir ter o zanimivih prednikih.
Petkov večer
Pred tedni se je poslovil ustanovni član in vodja ansambla Štirje kovači Franc Šegovc. V glasbenem svetu je pustil neizbrisne sledi, v prepoznavnem zvenu pa združeval preproste koroške melodije z igrivim humorjem in privlačnimi ananžmaji. Ni bil le harmonikar in pevec, temveč tudi avtor več sto melodij in besedil. Spomnili smo se ga z njegovo glasbo, deli posnetkov pogovora z njim in z besedo tistih, ki so ga poznali.
Petkov večer
Pred tedni se je poslovil ustanovni član in vodja ansambla Štirje kovači Franc Šegovc. V glasbenem svetu je pustil neizbrisne sledi, v prepoznavnem zvenu pa združeval preproste koroške melodije z igrivim humorjem in privlačnimi ananžmaji. Ni bil le harmonikar in pevec, temveč tudi avtor več sto melodij in besedil. Spomnili smo se ga z njegovo glasbo, deli posnetkov pogovora z njim in z besedo tistih, ki so ga poznali.
Kmetijska oddaja
Aleš Čadež iz Delnic v Poljanski dolini, Inovativni mladi kmet 2025, je bil z nami in predstavil svoj pristop v ekološki pridelavi zelenjave z uporabo t.i. paperpot tehnologije. Celotnemu pogovoru lahko prisluhntete tudi v obliki video podkasta RAST.
Naš gost
Zlatomašnik Miro Šlibar kot duhovnik že petdeset let črpa iz novomašnega gesla: »Njim, ki Boga ljubijo, vse pripomore k dobremu.« (Rim, 8, 28). Je častni kaplan bazilike v Lurdu in član kapitlja lurških kaplanov, svojo duhovniško pot je začel v Sodražici, nadaljeval kot kaplan v Šentjerneju in Zagorju ob Savi. Iz mnogih služb, ki gradijo mozaik njegovega poslanstva, je gotovo najbolj odmevno vodenje bolniške župnije v Ljubljani. Danes je hišni duhovnik v samostanu Marijinih sester na Dobrovi. Vsa leta je srčno predan delu z bolniki in skrbi za bolniško pastoralo. Morda ste se z njegovim krepkim korakom srečali na Kredarici, kjer je od leta 2019 odgovoren za svete maše. Mnogi bi ga prepoznali tudi po glasu, saj je zvesti sodelavec »Radijskih katehez za bolnike« na Radiu Ognjišče. Prisluhnite duhovniku, ki po različnih poteh pričuje za življenje.
Naš pogled
Komentar ob tragičnemu dogodku v Novem mestu opozarja na dolgotrajno nereševanje težav v romskih naseljih, kjer trenutne politične in varnostne rešitve ne delujejo. Poudarja pomen skupnosti, ki mora biti slišana, ter izpostavlja besede diakona, terapevta in romarja upanja Matica Vidica o nujnosti učinkovitega pravnega sistema, pravične socialne politike in večjih pooblastil policije. Gre za pokroviteljski odnos politike do ljudi, ki živijo v strahu. Tu se primerjava z drugo aktualno tematiko - z upravljanjem z divjimi zvermi, kjer odločitve sprejemajo tisti, ki posledic ne občutijo, poraja sama po sebi.
Spoznanje več, predsodek manj
V tokratni oddaji smo se pogovarjali z dr. Žigom Turkom in osrednja tema pogovora je bila romska problematika. Vlada se ji je dolgo časa izogibala, mirila javnost, preslišala pobude s terena, a smrtna žrtev je pokazala, da bo treba poseči in se resno začeti ukvarjati z Romi in nasiljem, ki smo mu priče. V oddaji nismo mogli mimo prihajajočega referenduma.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba lahko že drugič prisluhnete vosovskemu likvidatorju Francu Stadlerju Pepetu, ki se je spominjal delovanja varnostno-obveščevalne službe OF med drugo svetovno vojno V Ljubljani. Njegovo pričevanje je komentiral znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič. Stadler oživlja spomine na začetke organiziranja VOSa, na atentate ter pomembne operacije, kot so reševanje aktivista Toneta Tomšiča iz italijanskega zapora, sledenje in umor industrialca Avgusta Praprotnika, ter reševanje načelnice VOS Zdenke Kidrič Marjete iz bolnišnice.
Citat iz oddaje o umoru Avgusta Praprotnika:
Grupa se je odločila, da izvede justifikacijo v Tavčarjevem hramu v bifeju. Avto je bil v Tavčarjevi ulici s šoferem varnostnikom. Streljal je Štefan (Brajnik). Umik je branil Štefan Babnik. Vsi trije so se začeli umikati v avto, ki ga je vozil Pangrc Ludvik. Praprotnik je imel spremljevalca zaščitnika, ki je bil naš agent, ki je potem, ko je avto že krenil streljal, v smeri umika avta in opozoril Italijane, ki so bili blizu sodnije. Videli so, da avto drvi proti Titovi in s puško ustrelili v karoserijo avtomobila. Naboj se je odbil in ranil Štefana Babnika tako, da mu je raztrgal črevesje. Tako je bil prepeljan v Neubergerjevo ambulanto na Vilharjevo cesto. Po akciji sem se sestal s Štefanom Babnikom, da prevzamem pištolo, ki jo je imel Babnik Štefan na akciji. Pri Neubergerju sem našel Štefana ležati na ozki operacijski mizi. Ležal je na hrbtu s skrčenimi koleni v krčih in mukah. Vprašal me je, če je akcija uspela, ali je ta izdajalec padel.
Odgovoril sem mu, brez skrbi, da je, sigurno. Dal mi je pištolo, ki je bila na mizi ob njem, da jo odnesem na varno. Bila je to španska pištola. Vprašal sem profesorja Lavriča, (takrat nisem vedel, kdo je. To sem zvedel šele po vojni, ko sem se z njim seznanil. Vedel pa sem, da je naš, ker je bil to naš punkt), naj mi pove, kako je Štefan. Povedal je, da noči ne bo preživel.
Pevci zapojte, godci zagodte
V Šmartinskem domu v Stražišču pri Kranju se je 17. oktobra odvil koncert Ljudska glasba na obrobjih, ki so ga pripravili Kulturno in etnomuzikološko društvo Folk Slovenija, Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU in Folklorna skupina Sava Kranj. Rdeča nit koncerta je bila glasba z obrobji – tako geografskih kot simbolnih. Nastopajoči so s pesmimi spodbudili razmislek o mejah – fizičnih in kulturnih – ter o pomenu skupnosti, ki ohranja in poustvarja dediščino. Odlomke s prireditve prinaša oddaja o ljudski glasbi.
Prijatelji Radia Ognjišče
V oddaji ste slišali predstavitev adventnega romanja na Dunaj in Bratislavo, ki smo ga z agencijo Palma pripravili v dneh od 19. do 21. decembra. Slišali ste še nekaj koristnih informacij. Ob sklepu oddaje pa smo predvajali posnetek pridige, ki jo je imel škof Matjaž na Brezjah 7. oktobra, na dan rožnega venca.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Slovencem po svetu in domovini
Brazilska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa je skupaj z Zvezo Slovencev v Braziliji v okviru rednih spletnih srečanj pripravila odmevno predavanje prof. dr. Valdeirja Vidrika z naslovom Življenje in delo slovenskih izseljencev na kavnih plantažah ob koncu 19. stoletja. Zanimanje za zgodovino slovenskega izseljenstva v Braziliji je bilo veliko. Prof. Vidrik, katerega predniki so v Brazilijo prispeli konec 19. stoletja, je v svoji raziskavi predstavil zahtevne življenjske razmere slovenskih priseljencev, ki so se v Braziliji znašli le nekaj let po odpravi suženjstva. Poudaril je, da so številne nekdanje sužnje na plantažah nadomestili izseljenci iz Evrope – med njimi tudi Slovenci – ki so se soočali z napornim delom, skromnimi pogoji in zahtevno prilagoditvijo na novo okolje, tudi nasiljem in zlorabami. Kljub težkim razmeram pa so se slovenski priseljenci izkazali z vztrajnostjo, delavnostjo in močnim občutkom skupnosti, kar jim je omogočilo, da so si sčasoma ustvarili trdnejše temelje in prispevali k razvoju brazilske družbe.