Kolesarsko romanje in srečanje PRO
Povabili smo na romanje v nedeljo, 8. septembra, ob sklepu kolesarskega romanja Od Marije k Mariji, ter prisluhnili reportaži z našega srečanja na Uršlji gori, ki je bilo v nedeljo, 25. avgusta.
2. 9. 2019
Kolesarsko romanje in srečanje PRO
Povabili smo na romanje v nedeljo, 8. septembra, ob sklepu kolesarskega romanja Od Marije k Mariji, ter prisluhnili reportaži z našega srečanja na Uršlji gori, ki je bilo v nedeljo, 25. avgusta.

Franci Trstenjak

VEČ ...|2. 9. 2019
Kolesarsko romanje in srečanje PRO
Povabili smo na romanje v nedeljo, 8. septembra, ob sklepu kolesarskega romanja Od Marije k Mariji, ter prisluhnili reportaži z našega srečanja na Uršlji gori, ki je bilo v nedeljo, 25. avgusta.

Franci Trstenjak

družbaromanje

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ... |
Narodnozabavne glasbene želje

V začetku oddaje ste slišali nekaj aktualnih novic, potem pa smo izpolnjevali vaše narodnozabavne glasbene želje.

Narodnozabavne glasbene želje

V začetku oddaje ste slišali nekaj aktualnih novic, potem pa smo izpolnjevali vaše narodnozabavne glasbene želje.

glasbapro

Prijatelji Radia Ognjišče

Narodnozabavne glasbene želje

V začetku oddaje ste slišali nekaj aktualnih novic, potem pa smo izpolnjevali vaše narodnozabavne glasbene želje.

VEČ ...|23. 2. 2026
Narodnozabavne glasbene želje

V začetku oddaje ste slišali nekaj aktualnih novic, potem pa smo izpolnjevali vaše narodnozabavne glasbene želje.

Franci Trstenjak

glasbapro

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ... |
Marjan Bunič

Tokrat ste najprej slišali nekaj informacij iz naše radijske kleti, ki so povezane z bližnjimi in daljnimi radijskimi dogodki. Nadaljevali pa ste vi, dragi poslušalci, s svojimi glasbenimi željami iz zakladnice narodnozabavne glasbe. Z vami je bil Marjan Bunič.

Marjan Bunič

Tokrat ste najprej slišali nekaj informacij iz naše radijske kleti, ki so povezane z bližnjimi in daljnimi radijskimi dogodki. Nadaljevali pa ste vi, dragi poslušalci, s svojimi glasbenimi željami iz zakladnice narodnozabavne glasbe. Z vami je bil Marjan Bunič.

glasbapro

Prijatelji Radia Ognjišče

Marjan Bunič

Tokrat ste najprej slišali nekaj informacij iz naše radijske kleti, ki so povezane z bližnjimi in daljnimi radijskimi dogodki. Nadaljevali pa ste vi, dragi poslušalci, s svojimi glasbenimi željami iz zakladnice narodnozabavne glasbe. Z vami je bil Marjan Bunič.

VEČ ...|16. 2. 2026
Marjan Bunič

Tokrat ste najprej slišali nekaj informacij iz naše radijske kleti, ki so povezane z bližnjimi in daljnimi radijskimi dogodki. Nadaljevali pa ste vi, dragi poslušalci, s svojimi glasbenimi željami iz zakladnice narodnozabavne glasbe. Z vami je bil Marjan Bunič.

Franci Trstenjak Marjan Bunič

glasbapro

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ... |
Poslušalci izbirajo narodnozabavno glasbo

Ponedeljkov večer je rezerviran za druženje z vami in za vaše narodnozabavne melodije. Z nami so bili: Janko, Valerija, Veronika, Franc, Nedeljko, Silvo, Jože in Majda. Slišali ste še rubriki Spominčica in Sveža viža, ki ju je pripravil Jure Sešek. V zadnjem delu oddaje je bil romarski utrinek z romanja v Lurd, ki ga je pripravil naš direktor Franci Trstenjak

Poslušalci izbirajo narodnozabavno glasbo

Ponedeljkov večer je rezerviran za druženje z vami in za vaše narodnozabavne melodije. Z nami so bili: Janko, Valerija, Veronika, Franc, Nedeljko, Silvo, Jože in Majda. Slišali ste še rubriki Spominčica in Sveža viža, ki ju je pripravil Jure Sešek. V zadnjem delu oddaje je bil romarski utrinek z romanja v Lurd, ki ga je pripravil naš direktor Franci Trstenjak

glasbapro

Prijatelji Radia Ognjišče

Poslušalci izbirajo narodnozabavno glasbo

Ponedeljkov večer je rezerviran za druženje z vami in za vaše narodnozabavne melodije. Z nami so bili: Janko, Valerija, Veronika, Franc, Nedeljko, Silvo, Jože in Majda. Slišali ste še rubriki Spominčica in Sveža viža, ki ju je pripravil Jure Sešek. V zadnjem delu oddaje je bil romarski utrinek z romanja v Lurd, ki ga je pripravil naš direktor Franci Trstenjak

VEČ ...|9. 2. 2026
Poslušalci izbirajo narodnozabavno glasbo

Ponedeljkov večer je rezerviran za druženje z vami in za vaše narodnozabavne melodije. Z nami so bili: Janko, Valerija, Veronika, Franc, Nedeljko, Silvo, Jože in Majda. Slišali ste še rubriki Spominčica in Sveža viža, ki ju je pripravil Jure Sešek. V zadnjem delu oddaje je bil romarski utrinek z romanja v Lurd, ki ga je pripravil naš direktor Franci Trstenjak

Matjaž Merljak

glasbapro

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ... |
Glasbene želje in kramljanje o praznovanju godu

V oddaji smo slišali, kako so godove praznovali nekoč in kako se ob praznikih zavetnikov poveselijo še danes. Prijaznim besedam so poslušalci dodali glasbene želje.

Glasbene želje in kramljanje o praznovanju godu

V oddaji smo slišali, kako so godove praznovali nekoč in kako se ob praznikih zavetnikov poveselijo še danes. Prijaznim besedam so poslušalci dodali glasbene želje.

glasbapro

Prijatelji Radia Ognjišče

Glasbene želje in kramljanje o praznovanju godu

V oddaji smo slišali, kako so godove praznovali nekoč in kako se ob praznikih zavetnikov poveselijo še danes. Prijaznim besedam so poslušalci dodali glasbene želje.

VEČ ...|2. 2. 2026
Glasbene želje in kramljanje o praznovanju godu

V oddaji smo slišali, kako so godove praznovali nekoč in kako se ob praznikih zavetnikov poveselijo še danes. Prijaznim besedam so poslušalci dodali glasbene želje.

Franci Trstenjak

glasbapro

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ... |
Jure Pavšek

V oddaji PRO je bila tudi priložnost za vpis v družino prijateljev radia Ognjišče. Odprta je bila telefonska številka tajništva 01 512 11 26 in Mojca je z veseljem zapisala vsakega novega člana. Seveda je bila ponovno priložnost za izbor glasbene želje iz zakladnice narodnozabavne glasbe. Z vami je kramljal Jure Pavšek.

Jure Pavšek

V oddaji PRO je bila tudi priložnost za vpis v družino prijateljev radia Ognjišče. Odprta je bila telefonska številka tajništva 01 512 11 26 in Mojca je z veseljem zapisala vsakega novega člana. Seveda je bila ponovno priložnost za izbor glasbene želje iz zakladnice narodnozabavne glasbe. Z vami je kramljal Jure Pavšek.

glasbapro

Prijatelji Radia Ognjišče

Jure Pavšek

V oddaji PRO je bila tudi priložnost za vpis v družino prijateljev radia Ognjišče. Odprta je bila telefonska številka tajništva 01 512 11 26 in Mojca je z veseljem zapisala vsakega novega člana. Seveda je bila ponovno priložnost za izbor glasbene želje iz zakladnice narodnozabavne glasbe. Z vami je kramljal Jure Pavšek.

VEČ ...|26. 1. 2026
Jure Pavšek

V oddaji PRO je bila tudi priložnost za vpis v družino prijateljev radia Ognjišče. Odprta je bila telefonska številka tajništva 01 512 11 26 in Mojca je z veseljem zapisala vsakega novega člana. Seveda je bila ponovno priložnost za izbor glasbene želje iz zakladnice narodnozabavne glasbe. Z vami je kramljal Jure Pavšek.

Franci Trstenjak

glasbapro

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ... |
Novi PRO in Marjan Bunič

V oddaji ste slišali našo prošnjo za včlanitev med PRO-jevce, v nadaljevanju pa smo izpolnjevali pesmi iz zakladnice narodnozabavne glasbe.

Novi PRO in Marjan Bunič

V oddaji ste slišali našo prošnjo za včlanitev med PRO-jevce, v nadaljevanju pa smo izpolnjevali pesmi iz zakladnice narodnozabavne glasbe.

glasbapro

Prijatelji Radia Ognjišče

Novi PRO in Marjan Bunič

V oddaji ste slišali našo prošnjo za včlanitev med PRO-jevce, v nadaljevanju pa smo izpolnjevali pesmi iz zakladnice narodnozabavne glasbe.

VEČ ...|19. 1. 2026
Novi PRO in Marjan Bunič

V oddaji ste slišali našo prošnjo za včlanitev med PRO-jevce, v nadaljevanju pa smo izpolnjevali pesmi iz zakladnice narodnozabavne glasbe.

Franci Trstenjak

glasbapro

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ... |
Narodnozabavne želje

Na svoj glasbeni račun ste  prišli med dvajseto in enaindvajseto, nato pa smo gostili Oskarja Savarina, ki nas je povabil na romarsko potovanje h koreninam naše civilizacije. V Turčijo bomo odšli 17. aprila. Vabljeni k poslušanju opisa poti in na naše skupno vandranje.

Narodnozabavne želje

Na svoj glasbeni račun ste  prišli med dvajseto in enaindvajseto, nato pa smo gostili Oskarja Savarina, ki nas je povabil na romarsko potovanje h koreninam naše civilizacije. V Turčijo bomo odšli 17. aprila. Vabljeni k poslušanju opisa poti in na naše skupno vandranje.

glasbapro

Prijatelji Radia Ognjišče

Narodnozabavne želje

Na svoj glasbeni račun ste  prišli med dvajseto in enaindvajseto, nato pa smo gostili Oskarja Savarina, ki nas je povabil na romarsko potovanje h koreninam naše civilizacije. V Turčijo bomo odšli 17. aprila. Vabljeni k poslušanju opisa poti in na naše skupno vandranje.

VEČ ...|12. 1. 2026
Narodnozabavne želje

Na svoj glasbeni račun ste  prišli med dvajseto in enaindvajseto, nato pa smo gostili Oskarja Savarina, ki nas je povabil na romarsko potovanje h koreninam naše civilizacije. V Turčijo bomo odšli 17. aprila. Vabljeni k poslušanju opisa poti in na naše skupno vandranje.

Franci Trstenjak

glasbapro

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ... |
Pogovor s sovoditelji oddaje

Pogovor s sovoditelji oddaje

glasbapro

Prijatelji Radia Ognjišče

Pogovor s sovoditelji oddaje
VEČ ...|5. 1. 2026
Pogovor s sovoditelji oddaje

Franci Trstenjak

glasbapro

Prijatelji Radia Ognjišče

Prijatelji Radia Ognjišče

Oddaja je namenjena vsem poslušalcem Radia Ognjišče, ki želijo slediti dogajanju povezanem z delovanjem radia. Ureja jo glavni urednik, ki na zabaven način vzpostavlja kontakt s poslušalci in hkrati predstavlja dogajanje, ki je povezano z različnimi dogodki, srečanji, počitnicami, ki jih skupaj preživljamo radijci in poslušalci. V tej oddaji objavljamo tudi posnetke javnih prireditev, ki jih je pripravila, sooblikovala ali medijsko podprla naša radijska postaja. Gre za koncerte, akademije in srečanja ob koledarskem in Cerkvenem letu.

Franci Trstenjak

Franci Trstenjak

Priporočamo
|
Aktualno

Doživetja narave

VEČ ... |
Filmske zgodbe: Triglav, plezanje brez povezave in Antarktika

Tokrat so odmevale tri zgodbe festivala gorniškega filma, ki se je zaključil pred tednom dni. Film Triglav: Pot odrešitve prinaša ganljivo pripoved Dareta Vidica o soočenju s tragičnim dogodkom, ki se je na sestopu s Triglava zgodil pred petdesetimi leti. O svojih občutkih danes - po snemanju filma in pisanju knjige - je spregovoril glavni protagonist, svoje videnje sta delila tudi oba režiserja: Aleš Žemlja in Rožle Bregar. O doživljanju divjine, kamor se poda sama, brez telefona, je spregovorila katalonska alpinistka Silvia Vidál, Argentinec slovenskih korenin Marko Magister pa nam je odstrl nekaj zanimivosti iz ozadja snemanja filma Antarktika – Območje 1.

Filmske zgodbe: Triglav, plezanje brez povezave in Antarktika

Tokrat so odmevale tri zgodbe festivala gorniškega filma, ki se je zaključil pred tednom dni. Film Triglav: Pot odrešitve prinaša ganljivo pripoved Dareta Vidica o soočenju s tragičnim dogodkom, ki se je na sestopu s Triglava zgodil pred petdesetimi leti. O svojih občutkih danes - po snemanju filma in pisanju knjige - je spregovoril glavni protagonist, svoje videnje sta delila tudi oba režiserja: Aleš Žemlja in Rožle Bregar. O doživljanju divjine, kamor se poda sama, brez telefona, je spregovorila katalonska alpinistka Silvia Vidál, Argentinec slovenskih korenin Marko Magister pa nam je odstrl nekaj zanimivosti iz ozadja snemanja filma Antarktika – Območje 1.

Blaž Lesnik

Festival gorniškega filmanaravaalpinizemsnemanjezgodbe v gorahgorništvo

Program zadnjega tedna

VEČ ... |
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 24. februar 2026 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 24. februar 2026 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Srečanja

VEČ ... |
Paliativna oskrba

Za nami je referendum, na katerem smo zavrnili zakon, ki bi omogočil samomor s pomočjo. V veliki večini so bili proti zakonu prav zdravniki, ki so se na družabnih omrežjih preimenovali v zdravnike za paliativno oskrbo. Prav to je namreč eden od osrednjih izzivov, če želimo neozdravljivo bolnim resnično pomagati. V oddaji Srečanja smo gostili tri ugledne zdravnike iz Štajerske, ki so spregovorili o pomenu paliativne oskrbe, izobraževanju laikov na tem področju in odnosu naše družbe do bolezni in umiranja. Skupaj bomo iskali načine, kako postati bolj sočutna družba, v kateri se bo vsak počutil sprejetega.

Paliativna oskrba

Za nami je referendum, na katerem smo zavrnili zakon, ki bi omogočil samomor s pomočjo. V veliki večini so bili proti zakonu prav zdravniki, ki so se na družabnih omrežjih preimenovali v zdravnike za paliativno oskrbo. Prav to je namreč eden od osrednjih izzivov, če želimo neozdravljivo bolnim resnično pomagati. V oddaji Srečanja smo gostili tri ugledne zdravnike iz Štajerske, ki so spregovorili o pomenu paliativne oskrbe, izobraževanju laikov na tem področju in odnosu naše družbe do bolezni in umiranja. Skupaj bomo iskali načine, kako postati bolj sočutna družba, v kateri se bo vsak počutil sprejetega.

Marjana Debevec

paliativaevtanazijasamomor s pomočjozdravnikisočutje

Svetovalnica

VEČ ... |
Strešna okna

Tokrat smo govorili o strešnih oknih. Kako izbrati pravo, zakaj je pravilna montaža ključnega pomena in katere napake se najpogosteje dogajajo pri vgradnji? Je menjava strešnega okna res velik poseg, kaj lahko naredimo sami? O vgradnji, vzdrževanju in servisu smo se pogovarjali z monterjem in serviserjem Alešem Jélnikarjem.

Strešna okna

Tokrat smo govorili o strešnih oknih. Kako izbrati pravo, zakaj je pravilna montaža ključnega pomena in katere napake se najpogosteje dogajajo pri vgradnji? Je menjava strešnega okna res velik poseg, kaj lahko naredimo sami? O vgradnji, vzdrževanju in servisu smo se pogovarjali z monterjem in serviserjem Alešem Jélnikarjem.

Jure Sešek

svetovanjeAleš Jelnikarstrešna okna

Sol in luč

VEČ ... |
Christel Petitcollin: Kako razmišljati manj

Čustveni in občutljivi ljudje so obravnavani kot krhki, naivni in neumni. Škodoželjnosti si ne morejo zamišljati, zato so zelo ranljivi, če naletijo na manipulatorje. Psihoterapevtka Christel Petitcollin je v svoji dolgoletni praksi naletela na množico ljudi, ki so bili, kot so se imenovali sami, kot iz drugega planeta. V svoji knjigi z naslovom Kako razmišljati manj (založba Učila), je opisala pasti s katerimi se spopadajo in rešitve, kako izklopiti možgane, ki nenehno analizirajo in meljejo podrobnosti medosebnih odnosov.

Christel Petitcollin: Kako razmišljati manj

Čustveni in občutljivi ljudje so obravnavani kot krhki, naivni in neumni. Škodoželjnosti si ne morejo zamišljati, zato so zelo ranljivi, če naletijo na manipulatorje. Psihoterapevtka Christel Petitcollin je v svoji dolgoletni praksi naletela na množico ljudi, ki so bili, kot so se imenovali sami, kot iz drugega planeta. V svoji knjigi z naslovom Kako razmišljati manj (založba Učila), je opisala pasti s katerimi se spopadajo in rešitve, kako izklopiti možgane, ki nenehno analizirajo in meljejo podrobnosti medosebnih odnosov.

Tadej Sadar

odnosisvetovanje

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Gost p. Branko Cestnik

Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil urednik, pisatelj, duhovnik klaretinec p. Branko Cestnik. Tudi tokrat smo začeli z dobro novico in nato komentirali aktualno življenje v Cerkvi in družbi. Vabljeni k poslušanju na Radiu Ognjišče ob 17. uri in ogledu na Planet TV po večerni oddaji Planet 18. 

Gost p. Branko Cestnik

Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil urednik, pisatelj, duhovnik klaretinec p. Branko Cestnik. Tudi tokrat smo začeli z dobro novico in nato komentirali aktualno življenje v Cerkvi in družbi. Vabljeni k poslušanju na Radiu Ognjišče ob 17. uri in ogledu na Planet TV po večerni oddaji Planet 18. 

Radio Ognjišče

politikaspoznanje več predsodek manjBranko Cestnik

Sol in luč

VEČ ... |
Christel Petitcollin: Kako razmišljati manj

Čustveni in občutljivi ljudje so obravnavani kot krhki, naivni in neumni. Škodoželjnosti si ne morejo zamišljati, zato so zelo ranljivi, če naletijo na manipulatorje. Psihoterapevtka Christel Petitcollin je v svoji dolgoletni praksi naletela na množico ljudi, ki so bili, kot so se imenovali sami, kot iz drugega planeta. V svoji knjigi z naslovom Kako razmišljati manj (založba Učila), je opisala pasti s katerimi se spopadajo in rešitve, kako izklopiti možgane, ki nenehno analizirajo in meljejo podrobnosti medosebnih odnosov.

Christel Petitcollin: Kako razmišljati manj

Čustveni in občutljivi ljudje so obravnavani kot krhki, naivni in neumni. Škodoželjnosti si ne morejo zamišljati, zato so zelo ranljivi, če naletijo na manipulatorje. Psihoterapevtka Christel Petitcollin je v svoji dolgoletni praksi naletela na množico ljudi, ki so bili, kot so se imenovali sami, kot iz drugega planeta. V svoji knjigi z naslovom Kako razmišljati manj (založba Učila), je opisala pasti s katerimi se spopadajo in rešitve, kako izklopiti možgane, ki nenehno analizirajo in meljejo podrobnosti medosebnih odnosov.

Tadej Sadar

odnosisvetovanje

Kulturni utrinki

VEČ ... |
Razstavi Jošta Snoja, Festival Ah te orglice in zanimivost iz Barcelone

Akademski slikar Jošt Snoj v tem tednu odpira kar dve slikarski razstavi. Konec tedna bo v Mokronogu potekal že 27. mednarodni festival ustnih harmonik: »Ah te orglice.« V Barceloni pa so dokončali najvišji stolp znamenite bazilike Svete družine - Sagrada Familia.

Razstavi Jošta Snoja, Festival Ah te orglice in zanimivost iz Barcelone

Akademski slikar Jošt Snoj v tem tednu odpira kar dve slikarski razstavi. Konec tedna bo v Mokronogu potekal že 27. mednarodni festival ustnih harmonik: »Ah te orglice.« V Barceloni pa so dokončali najvišji stolp znamenite bazilike Svete družine - Sagrada Familia.

Jože Bartolj

kulturalikovna umetnostglasbaah te orgliceJoš Snoj

Naš pogled

VEČ ... |
Imate radi življenje?

Februar ima več močnih in pomenljivih poudarkov. Pred dnevi smo obeležili dan solidarnosti, socialne pravičnosti, dober teden pred njim je bil svetovni dan bolnikov, pred nami pa je zadnji februarski dan, sobota, ko bo dan redkih bolezni. Ker ni prestopno leto, ga obeležujemo že 28-tega februarja, dan prej kot običajno. A to ni bistveno, važnejše je sporočilo. Ni omejeno, vsaj ne bi smelo biti, zgolj na en izpostavljen ali izbran dan v letu, ampak naj bi bilo vseprisotno, ker je to sporočilo življenja.

Sporočilo veselja do biti tu in zdaj, v vsem, kar smo in kjer smo, v razmerah, v katerih smo se znašli, ali še bolje, smo jih soustvarili. Kar je vedno izziv, posebej, če nam trenutno ni dobro ali nam razmere niso všeč ali smo v preizkušnji.

Pa vendar, tu smo, najprej sami s seboj, z ljudmi, ki nas obkrožajo in s katerimi sooblikujemo drug drugemu »sopotja«. Marsikaj lahko spremenimo, kar je v naši domeni, nikoli pa ne moremo preurejati vsega, kar ni po naših merah.

Navdihnilo me je srečanje z Iztokom, ki vse od rojstva živi z redko živčno-mišično boleznijo. Odkar pomni, pravi, se mora prilagajati. Pravila redko postavlja sam, si pa izbira načine, kako se čim bolje znajti v danih okoliščinah. Ne ve, kako je samostojno hoditi. Pa še marsikaj - nam vsakdanjega in tako mimogrede, zanj pomeni nujno pripravo in pomoč drugega. Je zaradi tega otožen? Brez upanja? Prav nasprotno. Prekipeva od notranjega žara in radosti. Živi rad.

»Res rad živim,« je ponovil Iztok med snemanjem. Mimogrede; pogovoru lahko prisluhnete ta četrtek popoldne.

Njegovi besedi, rad živim, sta mi v močan opomin. »Prevprašujeta« me po mojem veselju in radosti bivanja. Tudi, ko ne gre, kot bi si želela, ali upam, da bo. Še posebej takrat. Zakaj tako hitro odrinemo lepo in polno dobrega na stran, ko kaj ne uspe ali nismo povsem razumljeni?

Strokovnjaki trdijo, da gre za vsesplošno krizo obstoja. Če se navzamemo ciničnosti, pretiranih kritik, negodovanja, pritoževanja, omalovaževanja dejanj, idej ali celo soljudi, smo na tankem ledu, da nam spodrsne, nas spodnese, če že ne vzame trdnosti in pademo - kot smo dolgi in široki - čez drsališče življenja.

Padla sem, gotovo bom še velikokrat, upam le, da sem se iz preteklih izkušenj naučila vsaj to, da ne grem brezglavo na led. Oziroma v življenje. Učim se prepoznavanja slabih zametkov in se jim bolj ali manj uspešno ognem. Varno in v svojem ritmu, tudi v svoji naravnanosti, celo radosti, v zaupanju v življenje in »vsepresežno« dobro, grem naprej. Je pa to zavesta odločitev, da bom vztrajala na strani dobrega, ki ni sprejeta le vsak dan na novo, ampak mora biti spisana nekje za očmi, pred sleherno mislijo, ki se mi utrne. Kot molitev, morda. Takšna zavestna odločitev, da bom verjela življenju, je kot sito, ki lovi nečimrnosti in vse tisto, kar spodnaša prijetne stike. To sito zaupanja in radosti bivanja tudi lovi vse tisto, kar ni moje, in precedi v zame jasnejšo sliko, da zmorem naprej, v življenje, še bliže ljudem in sebi.

Ker živim zelo rada. Hvala Iztok, da sem obnovila to zavezo, tudi ob vašem zgledu, ki ima veliko večje prepreke. Pred devetimi leti mi je življenje skoraj že spolzelo, pa sem se ga oklenila in od takrat naprej upam, da bom čim manjkrat klonila v mislih, besedah ali dejanjih, ki življenju jemljejo vrednost. Živim rada in zdaj, ko se s pomladjo življenje še bohotneje kaže, želim da bi ga začutili v polnosti. Ne jemljimo si ga, dajajmo si ga. Dajemo si ga vsakič, ko se drug drugega razveselimo, se podpremo, ko se zanimamo drug za drugega in ko govorimo jezik Ljubezni. Naj apostol Matija, ki danes led razbija, razbije zaledenelosti src.

Ker življenje ni samoumevno, nam je dano, je izbran dar (samo) za nas. Življenje preizkušenih nas lahko močno nagovori, da tudi mi svojega ne spustimo zlahka iz rok.

Imate radi življenje?

Februar ima več močnih in pomenljivih poudarkov. Pred dnevi smo obeležili dan solidarnosti, socialne pravičnosti, dober teden pred njim je bil svetovni dan bolnikov, pred nami pa je zadnji februarski dan, sobota, ko bo dan redkih bolezni. Ker ni prestopno leto, ga obeležujemo že 28-tega februarja, dan prej kot običajno. A to ni bistveno, važnejše je sporočilo. Ni omejeno, vsaj ne bi smelo biti, zgolj na en izpostavljen ali izbran dan v letu, ampak naj bi bilo vseprisotno, ker je to sporočilo življenja.

Sporočilo veselja do biti tu in zdaj, v vsem, kar smo in kjer smo, v razmerah, v katerih smo se znašli, ali še bolje, smo jih soustvarili. Kar je vedno izziv, posebej, če nam trenutno ni dobro ali nam razmere niso všeč ali smo v preizkušnji.

Pa vendar, tu smo, najprej sami s seboj, z ljudmi, ki nas obkrožajo in s katerimi sooblikujemo drug drugemu »sopotja«. Marsikaj lahko spremenimo, kar je v naši domeni, nikoli pa ne moremo preurejati vsega, kar ni po naših merah.

Navdihnilo me je srečanje z Iztokom, ki vse od rojstva živi z redko živčno-mišično boleznijo. Odkar pomni, pravi, se mora prilagajati. Pravila redko postavlja sam, si pa izbira načine, kako se čim bolje znajti v danih okoliščinah. Ne ve, kako je samostojno hoditi. Pa še marsikaj - nam vsakdanjega in tako mimogrede, zanj pomeni nujno pripravo in pomoč drugega. Je zaradi tega otožen? Brez upanja? Prav nasprotno. Prekipeva od notranjega žara in radosti. Živi rad.

»Res rad živim,« je ponovil Iztok med snemanjem. Mimogrede; pogovoru lahko prisluhnete ta četrtek popoldne.

Njegovi besedi, rad živim, sta mi v močan opomin. »Prevprašujeta« me po mojem veselju in radosti bivanja. Tudi, ko ne gre, kot bi si želela, ali upam, da bo. Še posebej takrat. Zakaj tako hitro odrinemo lepo in polno dobrega na stran, ko kaj ne uspe ali nismo povsem razumljeni?

Strokovnjaki trdijo, da gre za vsesplošno krizo obstoja. Če se navzamemo ciničnosti, pretiranih kritik, negodovanja, pritoževanja, omalovaževanja dejanj, idej ali celo soljudi, smo na tankem ledu, da nam spodrsne, nas spodnese, če že ne vzame trdnosti in pademo - kot smo dolgi in široki - čez drsališče življenja.

Padla sem, gotovo bom še velikokrat, upam le, da sem se iz preteklih izkušenj naučila vsaj to, da ne grem brezglavo na led. Oziroma v življenje. Učim se prepoznavanja slabih zametkov in se jim bolj ali manj uspešno ognem. Varno in v svojem ritmu, tudi v svoji naravnanosti, celo radosti, v zaupanju v življenje in »vsepresežno« dobro, grem naprej. Je pa to zavesta odločitev, da bom vztrajala na strani dobrega, ki ni sprejeta le vsak dan na novo, ampak mora biti spisana nekje za očmi, pred sleherno mislijo, ki se mi utrne. Kot molitev, morda. Takšna zavestna odločitev, da bom verjela življenju, je kot sito, ki lovi nečimrnosti in vse tisto, kar spodnaša prijetne stike. To sito zaupanja in radosti bivanja tudi lovi vse tisto, kar ni moje, in precedi v zame jasnejšo sliko, da zmorem naprej, v življenje, še bliže ljudem in sebi.

Ker živim zelo rada. Hvala Iztok, da sem obnovila to zavezo, tudi ob vašem zgledu, ki ima veliko večje prepreke. Pred devetimi leti mi je življenje skoraj že spolzelo, pa sem se ga oklenila in od takrat naprej upam, da bom čim manjkrat klonila v mislih, besedah ali dejanjih, ki življenju jemljejo vrednost. Živim rada in zdaj, ko se s pomladjo življenje še bohotneje kaže, želim da bi ga začutili v polnosti. Ne jemljimo si ga, dajajmo si ga. Dajemo si ga vsakič, ko se drug drugega razveselimo, se podpremo, ko se zanimamo drug za drugega in ko govorimo jezik Ljubezni. Naj apostol Matija, ki danes led razbija, razbije zaledenelosti src.

Ker življenje ni samoumevno, nam je dano, je izbran dar (samo) za nas. Življenje preizkušenih nas lahko močno nagovori, da tudi mi svojega ne spustimo zlahka iz rok.

Nataša Ličen

komentar

Spominjamo se

VEČ ... |
Spominjamo se dne 24. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 24. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče