Is podcast
Na praznik Marijinega vnebovzetja smo se poklonili spominu na Alojza Rebulo, enaindvajsetega julija 2024 je minilo sto let od njegovega rojstva. V rodnem Šempolaju so mu ta dan pripravili srčno kulturno slovesnost, septembra pa na Znanstveno raziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti simpozij. O svojih spominih nanj in sodelovanju z verjetno po Ivanu Cankarju najvidnejšim pripovednikom našega časa, je govoril Jože Faganel, Pavle Ravnohrib pa je v oddaji med drugim interpretiral odlomek Namesto uvoda iz knjige Dve mladosti - ena ljubezen.
Na praznik Marijinega vnebovzetja smo se poklonili spominu na Alojza Rebulo, enaindvajsetega julija 2024 je minilo sto let od njegovega rojstva. V rodnem Šempolaju so mu ta dan pripravili srčno kulturno slovesnost, septembra pa na Znanstveno raziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti simpozij. O svojih spominih nanj in sodelovanju z verjetno po Ivanu Cankarju najvidnejšim pripovednikom našega časa, je govoril Jože Faganel, Pavle Ravnohrib pa je v oddaji med drugim interpretiral odlomek Namesto uvoda iz knjige Dve mladosti - ena ljubezen.
Na praznik Marijinega vnebovzetja smo se poklonili spominu na Alojza Rebulo, enaindvajsetega julija 2024 je minilo sto let od njegovega rojstva. V rodnem Šempolaju so mu ta dan pripravili srčno kulturno slovesnost, septembra pa na Znanstveno raziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti simpozij. O svojih spominih nanj in sodelovanju z verjetno po Ivanu Cankarju najvidnejšim pripovednikom našega časa, je govoril Jože Faganel, Pavle Ravnohrib pa je v oddaji med drugim interpretiral odlomek Namesto uvoda iz knjige Dve mladosti - ena ljubezen.
Andrej Kunej je predan folklornemu plesu, pleše že skoraj štirideset let, vse od osnovnošolskih let. Odmevna je bila njegova ideja, ko je na oder povabil tudi brezdomne, ker so s folklornimi plesi na enem od nastopov opozorili na vrednost - tudi simbolno, kruha. Začel je v lokalni skupini, vrsto let pa že predsednik Veteranske folklorne skupine Tine Rožanc, ki s sobotnim nastopom praznuje trideset let delovanja.
Andrej Kunej je predan folklornemu plesu, pleše že skoraj štirideset let, vse od osnovnošolskih let. Odmevna je bila njegova ideja, ko je na oder povabil tudi brezdomne, ker so s folklornimi plesi na enem od nastopov opozorili na vrednost - tudi simbolno, kruha. Začel je v lokalni skupini, vrsto let pa že predsednik Veteranske folklorne skupine Tine Rožanc, ki s sobotnim nastopom praznuje trideset let delovanja.
Matic Vidic je specializant logoterapije za področje bivanjske praznote, z njimi povezanimi strahovi in odvisnostmi ter partnerske terapije. Po študiju filozofije in teologije je bil več let pastoralni asistent pri Slovenski vojski, je stalni diakon v Novomeški škofiji. Vse bolj prepoznan je po dogodku Moja vera, s katerim po Sloveniji nastopata skupaj z igralcem Pavlom Ravnohribom. V tokratnem pogovoru z Maticem Vidicem pa smo v ospredje postavili njegovo pastoralno delo z Romi, ki je polno izzivov.
Matic Vidic je specializant logoterapije za področje bivanjske praznote, z njimi povezanimi strahovi in odvisnostmi ter partnerske terapije. Po študiju filozofije in teologije je bil več let pastoralni asistent pri Slovenski vojski, je stalni diakon v Novomeški škofiji. Vse bolj prepoznan je po dogodku Moja vera, s katerim po Sloveniji nastopata skupaj z igralcem Pavlom Ravnohribom. V tokratnem pogovoru z Maticem Vidicem pa smo v ospredje postavili njegovo pastoralno delo z Romi, ki je polno izzivov.
Mag. Bogdan Dobnik je predsednik Nacionalnega združenja za kakovost življenja Ozara. Na pogovor smo ga povabili ob svetovnem dnevu duševnega zdravja - obeležujemo ga desetega oktobra, letos je bil v ospredju odprt pogovor o duševnem zdravju, oziroma o porastu depresij, na delovnih mestih. Vsak četrti med nami naj bi se v življenju srečal s tem izzivom. Spregovorili smo tudi o možnih rešitvah in pomoči.
Mag. Bogdan Dobnik je predsednik Nacionalnega združenja za kakovost življenja Ozara. Na pogovor smo ga povabili ob svetovnem dnevu duševnega zdravja - obeležujemo ga desetega oktobra, letos je bil v ospredju odprt pogovor o duševnem zdravju, oziroma o porastu depresij, na delovnih mestih. Vsak četrti med nami naj bi se v življenju srečal s tem izzivom. Spregovorili smo tudi o možnih rešitvah in pomoči.
Dr. Teja Zorko je najprej velika ljubiteljica knjig, direktorica Mestne knjižnice Ljubljana, ki je že več kot trideset let zaposlena v knjižnici. Svojo poklicno pot je kot diplomantka primerjalne književnosti začela v manjši knjižnici, zdaj pa že drugi mandat vodi največjo splošno knjižnico v državi. Zakaj brati, kaj vse brati, kako branje plemeniti duha, nas popelje v svet nepoznanega in dobesedno v svet, ter še marsikaj, smo jo vprašali v sproščenem pogovoru ob prazniku prve tiskane knjige v slovenskem jeziku.
Dr. Teja Zorko je najprej velika ljubiteljica knjig, direktorica Mestne knjižnice Ljubljana, ki je že več kot trideset let zaposlena v knjižnici. Svojo poklicno pot je kot diplomantka primerjalne književnosti začela v manjši knjižnici, zdaj pa že drugi mandat vodi največjo splošno knjižnico v državi. Zakaj brati, kaj vse brati, kako branje plemeniti duha, nas popelje v svet nepoznanega in dobesedno v svet, ter še marsikaj, smo jo vprašali v sproščenem pogovoru ob prazniku prve tiskane knjige v slovenskem jeziku.
V knjigi Krizolacija - fantastična povest o izoliranih ljudeh dr. Dan Podjed opiše novo stanje sveta, v katerem živimo - krizolacijo. Zjutraj se zbudimo, pogledamo na telefon, gledamo in poslušamo vsakodnevno o vojnah, napetostih, naravnih nesrečah. Tudi zaradi tega se vse bolj zapiramo med štiri stene, ostajamo v zaprtih prostorih in seveda pred ekrani. Kako biti človek, ne v izolaciji skrbi, pač pa srečen, zadovoljen ter povezan? Zaradi življenja med štirimi stenami in pred zasloni smo navidezno povezani s skupnostjo, dejansko pa odklopljeni od stvarnosti in vse bolj osamljeni.
V knjigi Krizolacija - fantastična povest o izoliranih ljudeh dr. Dan Podjed opiše novo stanje sveta, v katerem živimo - krizolacijo. Zjutraj se zbudimo, pogledamo na telefon, gledamo in poslušamo vsakodnevno o vojnah, napetostih, naravnih nesrečah. Tudi zaradi tega se vse bolj zapiramo med štiri stene, ostajamo v zaprtih prostorih in seveda pred ekrani. Kako biti človek, ne v izolaciji skrbi, pač pa srečen, zadovoljen ter povezan? Zaradi življenja med štirimi stenami in pred zasloni smo navidezno povezani s skupnostjo, dejansko pa odklopljeni od stvarnosti in vse bolj osamljeni.
Manager leta 2024 je Marko Lukić, ki je že polnih petnajst let direktor mariborskega lesno-graditelja Lumar IG, kjer gradijo najboljše lesene hiše na svetu. Bil je dolgo vrsto let odličen plezalec, kar s pridom vnaša tudi v poslovni svet. Kaj je odlika dobrega vodje, kakšna je vizija njihove dela, smo ga med drugim vprašali v pogovoru.
Manager leta 2024 je Marko Lukić, ki je že polnih petnajst let direktor mariborskega lesno-graditelja Lumar IG, kjer gradijo najboljše lesene hiše na svetu. Bil je dolgo vrsto let odličen plezalec, kar s pridom vnaša tudi v poslovni svet. Kaj je odlika dobrega vodje, kakšna je vizija njihove dela, smo ga med drugim vprašali v pogovoru.
Ob svetovnem dnevu duševnega zdravja smo k pogovoru povabili dr. Katarino Habe, psihologinjo, glasbenico, izredno profesorico na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani, ki je izdala znanstveno monografijo z naslovom Kako zablesteti na odru. Sleherni išče svoje mesto na odru življenja, in se sprašuje o svoji vlogi ter kako jo čim bolje igrati v svoje in zadovoljstvo vseh ostalih. Pogovor smo pletli ob refrenih pesmi skupine Katrinas, ob besedilih, katerih avtorica je Katarina Habe.
Ob svetovnem dnevu duševnega zdravja smo k pogovoru povabili dr. Katarino Habe, psihologinjo, glasbenico, izredno profesorico na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani, ki je izdala znanstveno monografijo z naslovom Kako zablesteti na odru. Sleherni išče svoje mesto na odru življenja, in se sprašuje o svoji vlogi ter kako jo čim bolje igrati v svoje in zadovoljstvo vseh ostalih. Pogovor smo pletli ob refrenih pesmi skupine Katrinas, ob besedilih, katerih avtorica je Katarina Habe.
Radovednost in učenje spodbujata k polnejšemu in bolj zadovoljnemu življenju. Ob Svetovnem dnevu duševnega zdravja in Mednarodnem dnevu starejših smo izpostavili pozitivne zgodbe učečih. V sklopu petletnega vseslovenskega projekta Andragoškega centra Slovenije Lahko.si pridobivamo nova znanja in veščine. V oddaji smo izpostavili, zakaj postaja vseživljenjsko učenje eden od zelo pomembnih pogojev za bolj vključujočo in strpnejšo družbo.
Radovednost in učenje spodbujata k polnejšemu in bolj zadovoljnemu življenju. Ob Svetovnem dnevu duševnega zdravja in Mednarodnem dnevu starejših smo izpostavili pozitivne zgodbe učečih. V sklopu petletnega vseslovenskega projekta Andragoškega centra Slovenije Lahko.si pridobivamo nova znanja in veščine. V oddaji smo izpostavili, zakaj postaja vseživljenjsko učenje eden od zelo pomembnih pogojev za bolj vključujočo in strpnejšo družbo.
Sodobni človek vse pogosteje čuti izgubo pristnega stika s seboj, s Stvarnikom in s smislom bivanja. V enournih pogovorih s strokovnjaki različnih področij, predvsem pa s področja psihologije, razgrinjamo možnosti po vnovičnem prebujenju. Govorimo o izbirah, ki vračajo zadovoljstvo, kažemo drugačne možnosti notranje izpolnitve in spodbujamo k izstopu iz ujetosti, lažne privlačnosti agresivnega potrošništva ter novodobnih pritiskov o tem, kakšen naj bi bil uspešen človek - večno mlad, srečen in prekipevajoč v udobju. Izstopimo, da bi znova našli sebe. To je naš namen pogovornih oddaj, s katerimi stopamo na pozitivno stran.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 24. november 2024 ob 05-ih
V oddaji Moja zgodba smo objavili tri prispevke z znanstvenega posveta ob sto letnici rojstva Alojza Rebule, ki so ga konec oktobra pripravili na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Slišali smo podpredsednika SAZU Marka Snoja, misleca in publicista Vinka Ošlaka ter literarnega zgodovinarja Janka Kosa.
V oddaji Za življenje smo gostili dr. Sebastjana Kristoviča, ki je opozoril na prednosti neuporabe tehnologije zlasti v otroških letih.
Nekega budističnega meniha so vprašali, kakšno ...
Iz knjige Zgodbe s semeni upanja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.
Naš gost je bil frančiškan in župnik na Viču v Ljubljani p. Pepi Lebreht, ki je 14 let preživel v misijonih v Afriki – v Beninu in Togu. V razumevanju nekaterih gre pri misijonskem poslanstvu katoliške Cerkve zgolj za vprašanje vpliva, moči in denarja. Slišali smo, kako na to gleda naš gost in ga vprašali, ali so misijonarji v klasičnem smislu sploh še potrebni v današnjem globaliziranem svetu, kjer so informacije dostopne na vsakem koraku. Po drugi strani nismo mogli mimo aktualnega misijonskega izziva na Stari celini, ki izgublja svojo krščansko identiteto.
V naši misijonski rubriki ste tokrat slišali, da sta misijonarja Ivan Bajec in Janko Kosmač prejela Odličje sv. Hieronima.
Slišali ste, kako se na sveto leto pripravljajo v Nadškofiji Maribor in kako župnijski in pastoralni sodelavci gledajo na župnijo v prihodnosti, poročali smo o obnovitvi svetišča svete Katarine Aleksandrijske v dvojezični župniji Lendava in povabili na tečaj oznanjevanja na Rakovnik.
Naša gostja v nedeljski kmetijsski oddaji je Polona Globočnik, ki na Dunaju deluje na avstrijski Kmetijski zbornici. Z njo smo se pogovarjali o EU enoletni preložitvi začetka izvajanja lani sprejete uredbe EU o krčenju gozdov. V drugem delu pa je mag. Miran Mihelič, dir. Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja pojasnil terminske roke za izdajo odločb za OMD plačila.