S. Emanuela Žerdin: Sporočilo Prekmurja Sloveniji ob slovenskem kulturnem prazniku

Da bi lahko živeli in uresničili kitico naše državne himne: »Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan«; je nujno potrebno spet oživeti eno kitico prej, ki pravi: »Bog našo nam deželo, Bog živi ves slovenski svet, brate vse, kar nas je sinóv sloveče matere«! Da bi bili tolerantni in spoštljivi do drugih narodov in kultur, se moramo naučiti ljubiti, spoštovati in biti ponosni na svoj narod, svojo kulturo in svojo zgodovino.

Komentar je pripravila sestra Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja. 

Opazovanje zelenega kometa ZTF

V oddaji, ki je namenjena ljubiteljskim astronomom in vstopa v 22. leto svojega življenja, smo tokrat gostili vnetega opazovalca nočnega neba Boštjana Tovšaka. Razkril nam je, kje je opazoval komet ZTF, ki nas te te dni razveseljuje.

Dr. Renato Podbersič ml. o dnevu spomina holokavsta in muzeju osamosvojitve

V oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil tokrat prvič z nami zgodovinar in urednik dr. Renato Podbersič ml. V oddjai je med drugim govoril o svetovnem dnevu spomina na žrtve holokavsta, ki je bil v petek (27.1.), seveda pa smo se bomo dotaknili tudi problematike ukinjanja, združevanja in ustanavljanja novih muzejskih ustanov pri nas.

O knjigi Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt

V oddaji Moja zgodba smo tokrat predstavili knjigo z naslovom Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt. Pisma je štiri leta vsaj tedensko pisal mož Ivan Vetrih po odhodu svoje žene Angele v Egipt. Sam je ostal na družinski domačiji z enoletno hčerko Ireno. Gosta sta bila urednica akademikinja ddr. Marija Stanonik in pa vnuk Ivana Vetriha, zdaj duhovnik, Franček Bertolini. Doslej je bilo vprašanje aleksandrinstva obdelano le z ženske strani, danes pa bomo govorili o tem fenomenu z moške strani.

Aleksandrínka je naziv za zdomske Slovenke (večinoma Primorke, po novejših raziskavah tudi nekatere Ziljanke), ki so od druge polovice 19.stoletja (v obdobju po izgradnji Sueškega prekopa) do druge svetovne vojne odhajale v Egipt, zlasti v Aleksandrijo. Ob začetku druge svetovne vojne je bilo v Egiptu okoli 7000 aleksandrink. V Egiptu so opravljale predvsem delo varušk, sobaric, kuharic, guvernant, hišnih pomočnic in dojilj pri bogatih arabskih in tujih družinah.

Angel dobrega glasu

Priznam, da mi ni vseeno in sem rad na dobrem glasu. Lažje zaspim, če vem, da ležim v postelji in ne nekomu v želodcu. A dobro vem, kam se bo nagnila tehtnica …