Is podcast Novosti in izzivi v šolstvu Is podcast
Novosti in izzivi v šolstvu

Oddajo smo namenili razmeram v šolstvu. O glavnih novostih, ki so jih deležni učenci in dijaki v novem šolskem letu, o perečem kadrovskem pomanjkanju, medvrstniškem nasilju in drugih izzivih so za naš radio spregovorili minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda, predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev osnovnih šol Mojca Mihelič in predsednica Zveze aktivov svetov staršev Slovenije Lara Romih. 

Petra Stopar

politika življenje

11. 9. 2024
Novosti in izzivi v šolstvu

Oddajo smo namenili razmeram v šolstvu. O glavnih novostih, ki so jih deležni učenci in dijaki v novem šolskem letu, o perečem kadrovskem pomanjkanju, medvrstniškem nasilju in drugih izzivih so za naš radio spregovorili minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda, predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev osnovnih šol Mojca Mihelič in predsednica Zveze aktivov svetov staršev Slovenije Lara Romih. 

Petra Stopar

VEČ ...|11. 9. 2024
Novosti in izzivi v šolstvu

Oddajo smo namenili razmeram v šolstvu. O glavnih novostih, ki so jih deležni učenci in dijaki v novem šolskem letu, o perečem kadrovskem pomanjkanju, medvrstniškem nasilju in drugih izzivih so za naš radio spregovorili minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda, predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev osnovnih šol Mojca Mihelič in predsednica Zveze aktivov svetov staršev Slovenije Lara Romih. 

Petra Stopar

politikaživljenje

Pogovor o

VEČ ...|18. 9. 2024
Poslanci koalicije in opozicije precej različno o uspešnosti naše države

Goste smo vprašali, kje so reforme, zakaj vlada dopušča, da zdravstvo razpada, bo javni sektor zaradi bombončkov za nekaj časa utihnil in kaj nas še čaka do konca leta. Prav tako nismo  mogli mimo pestrega evropskega dogajanja. Bo Marta Kos, ki je druga izbori za komisarko, to res postala, in kako trdna je Evropska unija po zadnjih volitvah.

Poslanci koalicije in opozicije precej različno o uspešnosti naše države

Goste smo vprašali, kje so reforme, zakaj vlada dopušča, da zdravstvo razpada, bo javni sektor zaradi bombončkov za nekaj časa utihnil in kaj nas še čaka do konca leta. Prav tako nismo  mogli mimo pestrega evropskega dogajanja. Bo Marta Kos, ki je druga izbori za komisarko, to res postala, in kako trdna je Evropska unija po zadnjih volitvah.

politika življenje nsi sds svoboda vlada državni zbor komentar

Pogovor o

Poslanci koalicije in opozicije precej različno o uspešnosti naše države

Goste smo vprašali, kje so reforme, zakaj vlada dopušča, da zdravstvo razpada, bo javni sektor zaradi bombončkov za nekaj časa utihnil in kaj nas še čaka do konca leta. Prav tako nismo  mogli mimo pestrega evropskega dogajanja. Bo Marta Kos, ki je druga izbori za komisarko, to res postala, in kako trdna je Evropska unija po zadnjih volitvah.

VEČ ...|18. 9. 2024
Poslanci koalicije in opozicije precej različno o uspešnosti naše države

Goste smo vprašali, kje so reforme, zakaj vlada dopušča, da zdravstvo razpada, bo javni sektor zaradi bombončkov za nekaj časa utihnil in kaj nas še čaka do konca leta. Prav tako nismo  mogli mimo pestrega evropskega dogajanja. Bo Marta Kos, ki je druga izbori za komisarko, to res postala, in kako trdna je Evropska unija po zadnjih volitvah.

Alen Salihović

politika življenje nsi sds svoboda vlada državni zbor komentar

Pogovor o

VEČ ...|4. 9. 2024
Teorija spola, učitelji in zdravniki

Ste vedeli, da se približno 85 odstotkov mladostnikov, ki v otroštvu zahtevajo spremembo spola, potem premisli? Zato strokovnjaki svetujejo predvsem psihološko obravnavo teh otrok in sočutno bližino. Izvor težav je namreč pogosto povsem drugje. Omenjajo prehranske motnje, ADHD, tesnobe in depresijo. Znano pa je, da hormonska in kirurška sprememba spola vodi v nepovratna stanja in pogosto doživljenjsko medicinsko obravnavo. Kako se s tem soočajo učitelji, ki so vsak dan v stiku z otroki in mladostniki? O tem je beseda tekla na mednarodni konferenci krščanskih učiteljev v Vipavi. Z nami sta bila v oddaji Pogovor o koordinatorica konference Helena Kregar in eden od predavateljev, pediater endokrinolog prof. dr. Urh Grošelj. Vabljeni k poslušanju!

Teorija spola, učitelji in zdravniki

Ste vedeli, da se približno 85 odstotkov mladostnikov, ki v otroštvu zahtevajo spremembo spola, potem premisli? Zato strokovnjaki svetujejo predvsem psihološko obravnavo teh otrok in sočutno bližino. Izvor težav je namreč pogosto povsem drugje. Omenjajo prehranske motnje, ADHD, tesnobe in depresijo. Znano pa je, da hormonska in kirurška sprememba spola vodi v nepovratna stanja in pogosto doživljenjsko medicinsko obravnavo. Kako se s tem soočajo učitelji, ki so vsak dan v stiku z otroki in mladostniki? O tem je beseda tekla na mednarodni konferenci krščanskih učiteljev v Vipavi. Z nami sta bila v oddaji Pogovor o koordinatorica konference Helena Kregar in eden od predavateljev, pediater endokrinolog prof. dr. Urh Grošelj. Vabljeni k poslušanju!

politika življenje

Pogovor o

Teorija spola, učitelji in zdravniki

Ste vedeli, da se približno 85 odstotkov mladostnikov, ki v otroštvu zahtevajo spremembo spola, potem premisli? Zato strokovnjaki svetujejo predvsem psihološko obravnavo teh otrok in sočutno bližino. Izvor težav je namreč pogosto povsem drugje. Omenjajo prehranske motnje, ADHD, tesnobe in depresijo. Znano pa je, da hormonska in kirurška sprememba spola vodi v nepovratna stanja in pogosto doživljenjsko medicinsko obravnavo. Kako se s tem soočajo učitelji, ki so vsak dan v stiku z otroki in mladostniki? O tem je beseda tekla na mednarodni konferenci krščanskih učiteljev v Vipavi. Z nami sta bila v oddaji Pogovor o koordinatorica konference Helena Kregar in eden od predavateljev, pediater endokrinolog prof. dr. Urh Grošelj. Vabljeni k poslušanju!

VEČ ...|4. 9. 2024
Teorija spola, učitelji in zdravniki

Ste vedeli, da se približno 85 odstotkov mladostnikov, ki v otroštvu zahtevajo spremembo spola, potem premisli? Zato strokovnjaki svetujejo predvsem psihološko obravnavo teh otrok in sočutno bližino. Izvor težav je namreč pogosto povsem drugje. Omenjajo prehranske motnje, ADHD, tesnobe in depresijo. Znano pa je, da hormonska in kirurška sprememba spola vodi v nepovratna stanja in pogosto doživljenjsko medicinsko obravnavo. Kako se s tem soočajo učitelji, ki so vsak dan v stiku z otroki in mladostniki? O tem je beseda tekla na mednarodni konferenci krščanskih učiteljev v Vipavi. Z nami sta bila v oddaji Pogovor o koordinatorica konference Helena Kregar in eden od predavateljev, pediater endokrinolog prof. dr. Urh Grošelj. Vabljeni k poslušanju!

Marjana Debevec

politika življenje

Pogovor o

VEČ ...|28. 8. 2024
Jedrska energija v Sloveniji

Govorili smo o oskrbi države z električno energijo, zlasti o jedrski energiji. Pred nami je namreč posvetovalni referendum na to temo, zato so bili z nami predsednik Društva jedrskih strokovnjakov Tomaž Žagar in dva predstavnika mlajše generacije mag. Mihael Boštjan Končar in mag. Eva Bahčič. 

Jedrska energija v Sloveniji

Govorili smo o oskrbi države z električno energijo, zlasti o jedrski energiji. Pred nami je namreč posvetovalni referendum na to temo, zato so bili z nami predsednik Društva jedrskih strokovnjakov Tomaž Žagar in dva predstavnika mlajše generacije mag. Mihael Boštjan Končar in mag. Eva Bahčič. 

politika življenje

Pogovor o

Jedrska energija v Sloveniji

Govorili smo o oskrbi države z električno energijo, zlasti o jedrski energiji. Pred nami je namreč posvetovalni referendum na to temo, zato so bili z nami predsednik Društva jedrskih strokovnjakov Tomaž Žagar in dva predstavnika mlajše generacije mag. Mihael Boštjan Končar in mag. Eva Bahčič. 

VEČ ...|28. 8. 2024
Jedrska energija v Sloveniji

Govorili smo o oskrbi države z električno energijo, zlasti o jedrski energiji. Pred nami je namreč posvetovalni referendum na to temo, zato so bili z nami predsednik Društva jedrskih strokovnjakov Tomaž Žagar in dva predstavnika mlajše generacije mag. Mihael Boštjan Končar in mag. Eva Bahčič. 

Tanja Dominko

politika življenje

Pogovor o

VEČ ...|21. 8. 2024
Leto dni po poplavah v Savinjski dolini še stiske in neodgovorjena vprašanja

Tokratna oddaja Pogovor o je bila  namenjena poročanju o ljudeh, ki se po enem letu še ukvarjajo s posledicami poplav, medtem ko je za druge državljane to le še spomin na lanski avgust. Slišali ste štiri posameznike, ki so povedali svojo izkušnjo in stanje domov danes.  Gost je bil tudi župana Braslovč Tomaž Žohar, ki mora streti trd oreh preselitve hiš v Letuški gmajni. Na koncu je svoje povedala še psihiatrinja Tatjana Sodja iz Velenja, ki po zdravniški plati pomaga tistim, ki jih skrbi priženejo do bolezni duše. 

Leto dni po poplavah v Savinjski dolini še stiske in neodgovorjena vprašanja

Tokratna oddaja Pogovor o je bila  namenjena poročanju o ljudeh, ki se po enem letu še ukvarjajo s posledicami poplav, medtem ko je za druge državljane to le še spomin na lanski avgust. Slišali ste štiri posameznike, ki so povedali svojo izkušnjo in stanje domov danes.  Gost je bil tudi župana Braslovč Tomaž Žohar, ki mora streti trd oreh preselitve hiš v Letuški gmajni. Na koncu je svoje povedala še psihiatrinja Tatjana Sodja iz Velenja, ki po zdravniški plati pomaga tistim, ki jih skrbi priženejo do bolezni duše. 

poplave preselitve birokratski aparat

Pogovor o

Leto dni po poplavah v Savinjski dolini še stiske in neodgovorjena vprašanja

Tokratna oddaja Pogovor o je bila  namenjena poročanju o ljudeh, ki se po enem letu še ukvarjajo s posledicami poplav, medtem ko je za druge državljane to le še spomin na lanski avgust. Slišali ste štiri posameznike, ki so povedali svojo izkušnjo in stanje domov danes.  Gost je bil tudi župana Braslovč Tomaž Žohar, ki mora streti trd oreh preselitve hiš v Letuški gmajni. Na koncu je svoje povedala še psihiatrinja Tatjana Sodja iz Velenja, ki po zdravniški plati pomaga tistim, ki jih skrbi priženejo do bolezni duše. 

VEČ ...|21. 8. 2024
Leto dni po poplavah v Savinjski dolini še stiske in neodgovorjena vprašanja

Tokratna oddaja Pogovor o je bila  namenjena poročanju o ljudeh, ki se po enem letu še ukvarjajo s posledicami poplav, medtem ko je za druge državljane to le še spomin na lanski avgust. Slišali ste štiri posameznike, ki so povedali svojo izkušnjo in stanje domov danes.  Gost je bil tudi župana Braslovč Tomaž Žohar, ki mora streti trd oreh preselitve hiš v Letuški gmajni. Na koncu je svoje povedala še psihiatrinja Tatjana Sodja iz Velenja, ki po zdravniški plati pomaga tistim, ki jih skrbi priženejo do bolezni duše. 

Meta Potočnik Jon Kanjir

poplave preselitve birokratski aparat

Pogovor o

VEČ ...|14. 8. 2024
Pred praznikom Marijinega vnebovzetja bomo osvetlili fenomen romanja

Pred praznikom Marijinega vnebovzetja smo v oddaji Pogovor o osvetlili pojav romanja. Človekova želja oziroma potreba, da gre na svet kraj, je stara kot človeštvo. Najstarejša ljudstva, kulture, narodi poznajo določene oblike romanj. V vseh časih so romali, romamo še danes. Zakaj? O tem je spregovoril arhidiakon Franci Petrič, med drugim avtor obsežne monografije Slovenske božje poti in zbirke knjig Duša le pojdi z mano

Pred praznikom Marijinega vnebovzetja bomo osvetlili fenomen romanja

Pred praznikom Marijinega vnebovzetja smo v oddaji Pogovor o osvetlili pojav romanja. Človekova želja oziroma potreba, da gre na svet kraj, je stara kot človeštvo. Najstarejša ljudstva, kulture, narodi poznajo določene oblike romanj. V vseh časih so romali, romamo še danes. Zakaj? O tem je spregovoril arhidiakon Franci Petrič, med drugim avtor obsežne monografije Slovenske božje poti in zbirke knjig Duša le pojdi z mano

politika življenje

Pogovor o

Pred praznikom Marijinega vnebovzetja bomo osvetlili fenomen romanja

Pred praznikom Marijinega vnebovzetja smo v oddaji Pogovor o osvetlili pojav romanja. Človekova želja oziroma potreba, da gre na svet kraj, je stara kot človeštvo. Najstarejša ljudstva, kulture, narodi poznajo določene oblike romanj. V vseh časih so romali, romamo še danes. Zakaj? O tem je spregovoril arhidiakon Franci Petrič, med drugim avtor obsežne monografije Slovenske božje poti in zbirke knjig Duša le pojdi z mano

VEČ ...|14. 8. 2024
Pred praznikom Marijinega vnebovzetja bomo osvetlili fenomen romanja

Pred praznikom Marijinega vnebovzetja smo v oddaji Pogovor o osvetlili pojav romanja. Človekova želja oziroma potreba, da gre na svet kraj, je stara kot človeštvo. Najstarejša ljudstva, kulture, narodi poznajo določene oblike romanj. V vseh časih so romali, romamo še danes. Zakaj? O tem je spregovoril arhidiakon Franci Petrič, med drugim avtor obsežne monografije Slovenske božje poti in zbirke knjig Duša le pojdi z mano

Radio Ognjišče

politika življenje

Pogovor o

VEČ ...|7. 8. 2024
Pogovor s predsednico države Natašo Pirc Musar

Gre za prvi intervju s predsednico države na našem radiu po nastopu mandata, zato smo osvetlili nekaj njenih načrtov in slišali stališča do domačega in tujega dogajanja. Osredotočili smo se na njeno delo in vizijo. Pogovarjali smo se o kulturni dediščini Slovenije, sodelovanju med političnimi poli, strateških reformah, davčni reformi, kakovostni zdravstveni oskrbi, humanitarnih organizacijah ter nevarnostih za demokracijo. Dotaknili smo se tudi vojne v Ukrajini in poudarili pomen strpnosti, razumevanja, ljubezni, spoštovanja ter sprejemanja raznolikosti. Vabljeni k poslušanju.

Pogovor s predsednico države Natašo Pirc Musar

Gre za prvi intervju s predsednico države na našem radiu po nastopu mandata, zato smo osvetlili nekaj njenih načrtov in slišali stališča do domačega in tujega dogajanja. Osredotočili smo se na njeno delo in vizijo. Pogovarjali smo se o kulturni dediščini Slovenije, sodelovanju med političnimi poli, strateških reformah, davčni reformi, kakovostni zdravstveni oskrbi, humanitarnih organizacijah ter nevarnostih za demokracijo. Dotaknili smo se tudi vojne v Ukrajini in poudarili pomen strpnosti, razumevanja, ljubezni, spoštovanja ter sprejemanja raznolikosti. Vabljeni k poslušanju.

politika življenje Nataša Pirc Musar vizija politično sodelovanje strateške reforme davčna reforma zdravstvena oskrba demokracija vojna v Ukrajini strpnost raznolikost dialog spoštovanje

Pogovor o

Pogovor s predsednico države Natašo Pirc Musar

Gre za prvi intervju s predsednico države na našem radiu po nastopu mandata, zato smo osvetlili nekaj njenih načrtov in slišali stališča do domačega in tujega dogajanja. Osredotočili smo se na njeno delo in vizijo. Pogovarjali smo se o kulturni dediščini Slovenije, sodelovanju med političnimi poli, strateških reformah, davčni reformi, kakovostni zdravstveni oskrbi, humanitarnih organizacijah ter nevarnostih za demokracijo. Dotaknili smo se tudi vojne v Ukrajini in poudarili pomen strpnosti, razumevanja, ljubezni, spoštovanja ter sprejemanja raznolikosti. Vabljeni k poslušanju.

VEČ ...|7. 8. 2024
Pogovor s predsednico države Natašo Pirc Musar

Gre za prvi intervju s predsednico države na našem radiu po nastopu mandata, zato smo osvetlili nekaj njenih načrtov in slišali stališča do domačega in tujega dogajanja. Osredotočili smo se na njeno delo in vizijo. Pogovarjali smo se o kulturni dediščini Slovenije, sodelovanju med političnimi poli, strateških reformah, davčni reformi, kakovostni zdravstveni oskrbi, humanitarnih organizacijah ter nevarnostih za demokracijo. Dotaknili smo se tudi vojne v Ukrajini in poudarili pomen strpnosti, razumevanja, ljubezni, spoštovanja ter sprejemanja raznolikosti. Vabljeni k poslušanju.

Tanja Dominko

politika življenje Nataša Pirc Musar vizija politično sodelovanje strateške reforme davčna reforma zdravstvena oskrba demokracija vojna v Ukrajini strpnost raznolikost dialog spoštovanje

Pogovor o

VEČ ...|31. 7. 2024
Dr. Ivan Štuhec, mag. Božo Rustja in Urban Šifrar o odnosu slovenske družbe do kristjanov in njihovem prispevku za skupno dobro.

V oddaji »Pogovor o« smo spregovorili o kristjanih v družbi. Na vprašanja o tem, kako smo kristjani sprejeti v Sloveniji, kje so nam kratene pravice in tudi, ali smo morebiti sami premalo aktivni so poskušali odgovoriti moralni teolog dr. Ivan Štuhec, urednik in duhovnik mag. Božo Rustja in predstavnik Skupnosti katoliške mladine Urban Šifrar. Vabljeni k poslušanju.

Dr. Ivan Štuhec, mag. Božo Rustja in Urban Šifrar o odnosu slovenske družbe do kristjanov in njihovem prispevku za skupno dobro.

V oddaji »Pogovor o« smo spregovorili o kristjanih v družbi. Na vprašanja o tem, kako smo kristjani sprejeti v Sloveniji, kje so nam kratene pravice in tudi, ali smo morebiti sami premalo aktivni so poskušali odgovoriti moralni teolog dr. Ivan Štuhec, urednik in duhovnik mag. Božo Rustja in predstavnik Skupnosti katoliške mladine Urban Šifrar. Vabljeni k poslušanju.

politika življenje

Pogovor o

Dr. Ivan Štuhec, mag. Božo Rustja in Urban Šifrar o odnosu slovenske družbe do kristjanov in njihovem prispevku za skupno dobro.

V oddaji »Pogovor o« smo spregovorili o kristjanih v družbi. Na vprašanja o tem, kako smo kristjani sprejeti v Sloveniji, kje so nam kratene pravice in tudi, ali smo morebiti sami premalo aktivni so poskušali odgovoriti moralni teolog dr. Ivan Štuhec, urednik in duhovnik mag. Božo Rustja in predstavnik Skupnosti katoliške mladine Urban Šifrar. Vabljeni k poslušanju.

VEČ ...|31. 7. 2024
Dr. Ivan Štuhec, mag. Božo Rustja in Urban Šifrar o odnosu slovenske družbe do kristjanov in njihovem prispevku za skupno dobro.

V oddaji »Pogovor o« smo spregovorili o kristjanih v družbi. Na vprašanja o tem, kako smo kristjani sprejeti v Sloveniji, kje so nam kratene pravice in tudi, ali smo morebiti sami premalo aktivni so poskušali odgovoriti moralni teolog dr. Ivan Štuhec, urednik in duhovnik mag. Božo Rustja in predstavnik Skupnosti katoliške mladine Urban Šifrar. Vabljeni k poslušanju.

Alen Salihović

politika življenje

Pogovor o

Aktualno v politiki, gospodarstvu in družbi, občasno tudi v Cerkvi - analiziramo in predstavljamo z zanimivimi gosti.

Alen Salihović

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Naš pogled

VEČ ...|17. 9. 2024
Maja Morela: Maja, a bo šlo? Ti eno zapojem.

Prvič sem bila na kolesarjenju, a sem se hitro nalezla romarskega duha. Ne gre le za športno dejavnost, kar dobro povzame izbrano geslo od Marije k Mariji, od prijatelja k prijatelju. V ospredju je vera, živa vera, ki veje, ko smo zbrani skupaj. Odraža se v romarjih in tistih, ki romarje sprejmejo. In kakšne sprejeme smo doživeli!

Maja Morela: Maja, a bo šlo? Ti eno zapojem.

Prvič sem bila na kolesarjenju, a sem se hitro nalezla romarskega duha. Ne gre le za športno dejavnost, kar dobro povzame izbrano geslo od Marije k Mariji, od prijatelja k prijatelju. V ospredju je vera, živa vera, ki veje, ko smo zbrani skupaj. Odraža se v romarjih in tistih, ki romarje sprejmejo. In kakšne sprejeme smo doživeli!

Maja Morela

komentar

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|18. 9. 2024
Priznanje za 75-letnico Slovenske športne zveze

Slovenska športna zveza, krovna organizacija, ki združuje slovenska in dvojezična športna društva v Avstriji, praznuje 75-letnico. Ob tem je sinoči v iKultu v Celovcu pripravila slovesno proslavo. V razgibanem programu so bili orisani največji projekti, aktivnosti ter mednarodno delovanje zveze, predstavili so zbornik TranSport 2.0 ter s pomočjo arhivskih posnetkov in prispevkov zbrane popeljali zgodovino organizacije. Pozdravila sta koroški deželni glavar dr. Peter Kaiser in predsednik Slovenske športne zveze Marijan Velik. Podpredsednik slovenske vlade in minister Matej Arčon pa je zvezi podelil zahvalo in priznanje Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu za dolgoletno uspešno delovanje in povezovanje na področju športa ter za dragocen prispevek k ohranjanju slovenskega jezika in slovenske identitete med pripadniki avtohtone slovenske narodne skupnosti v Avstriji. Napovedal je ustanovitev koordinacije vseh zamejskih krovnih športnih organizacij. Slovenska športna zveza v Avstriji združuje 33 športnih društev s približno 3000 aktivnimi športniki in športnicami ter skoraj 500 športnimi funkcionarji, športnimi delavci, trenerji in pedagogi. 

Priznanje za 75-letnico Slovenske športne zveze

Slovenska športna zveza, krovna organizacija, ki združuje slovenska in dvojezična športna društva v Avstriji, praznuje 75-letnico. Ob tem je sinoči v iKultu v Celovcu pripravila slovesno proslavo. V razgibanem programu so bili orisani največji projekti, aktivnosti ter mednarodno delovanje zveze, predstavili so zbornik TranSport 2.0 ter s pomočjo arhivskih posnetkov in prispevkov zbrane popeljali zgodovino organizacije. Pozdravila sta koroški deželni glavar dr. Peter Kaiser in predsednik Slovenske športne zveze Marijan Velik. Podpredsednik slovenske vlade in minister Matej Arčon pa je zvezi podelil zahvalo in priznanje Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu za dolgoletno uspešno delovanje in povezovanje na področju športa ter za dragocen prispevek k ohranjanju slovenskega jezika in slovenske identitete med pripadniki avtohtone slovenske narodne skupnosti v Avstriji. Napovedal je ustanovitev koordinacije vseh zamejskih krovnih športnih organizacij. Slovenska športna zveza v Avstriji združuje 33 športnih društev s približno 3000 aktivnimi športniki in športnicami ter skoraj 500 športnimi funkcionarji, športnimi delavci, trenerji in pedagogi. 

Matjaž Merljak

družbarojakišport

Moja zgodba

VEČ ...|15. 9. 2024
Virgil Šček, Dnevniški zapisi: 1909-1933

V tokratni oddaji smo vam predstavili monografijo z naslovom Virgil Šček, Dnevniški zapisi: 1909-1933, ki jo je izdal Študijski center za narodno spravo v so-založništvu z Goriško Mohorjevo družbo. Monografija prinaša prvi del Ščekovih dnevniških zapisov, ki segajo od začetka njegovega pisanja dnevnika v letu 1911 do konca leta 1933. O knjigi so spregovorili predsednik Goriške Mohorjeve družbe msgr. mag. Renato Podbersič, ter urednika dnevniških zapisov in sodelavca Študijskega centra za narodno spravo dr. Renato Podbersič in dr. Matic Batič. Pogovor je povezoval dr. Jože Možina.

Virgil Šček, Dnevniški zapisi: 1909-1933

V tokratni oddaji smo vam predstavili monografijo z naslovom Virgil Šček, Dnevniški zapisi: 1909-1933, ki jo je izdal Študijski center za narodno spravo v so-založništvu z Goriško Mohorjevo družbo. Monografija prinaša prvi del Ščekovih dnevniških zapisov, ki segajo od začetka njegovega pisanja dnevnika v letu 1911 do konca leta 1933. O knjigi so spregovorili predsednik Goriške Mohorjeve družbe msgr. mag. Renato Podbersič, ter urednika dnevniških zapisov in sodelavca Študijskega centra za narodno spravo dr. Renato Podbersič in dr. Matic Batič. Pogovor je povezoval dr. Jože Možina.

Jože Bartolj

spominpolitikaVirgil ŠčekDnevniški zapisi 1909 1933Renato PodbersičMatic BatičJože Možina

Program zadnjega tedna

VEČ ...|19. 9. 2024
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 19. september 2024 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 19. september 2024 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Sol in luč

VEČ ...|17. 9. 2024
Richard Brennan: Znova v ravnovesju (Alexandrova tehnika)

Več kot polovica ljudi se v življenju vsaj občasno sreča z bolečinami v hrbtu, mnogi zaradi njih hudo trpijo. Rešitev je v resnici zelo preprosta, kar potrjujejo zdravniki, kirurgi in terapevti. Gre za Alexandrovo tehniko, ki je spremenila življenje tudi avtorju knjige z naslovom Znova v ravnovesju, kjer jo opiše in smo jo predstavili v tokratni oddaji. Avtor knjige je Richard Brennan, izšla pa je pri založbi Primus.

Richard Brennan: Znova v ravnovesju (Alexandrova tehnika)

Več kot polovica ljudi se v življenju vsaj občasno sreča z bolečinami v hrbtu, mnogi zaradi njih hudo trpijo. Rešitev je v resnici zelo preprosta, kar potrjujejo zdravniki, kirurgi in terapevti. Gre za Alexandrovo tehniko, ki je spremenila življenje tudi avtorju knjige z naslovom Znova v ravnovesju, kjer jo opiše in smo jo predstavili v tokratni oddaji. Avtor knjige je Richard Brennan, izšla pa je pri založbi Primus.

Tadej Sadar

svetovanjezdravstvo

Spominjamo se

VEČ ...|19. 9. 2024
Spominjamo se dne 19. 9.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 19. 9.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|19. 9. 2024
Domači ajvar

Potrebujemo tri glavne sestavine: paradižnik, papriko in čebulo. Osnovno pravilo je, da toliko kot je paradižnika, naj bo tudi paprike. Slednja je lahko vseh barv, se pravi rdeča, zelena, rumena. Tudi paradižnik je lahko zelo zrel ali pa tak, ki je komaj dozorel, rdeč in še malo zelen. Paradižnik zmeljemo in ga damo čez noč v vrečo iz blaga, da se odcedi. To stehtamo in pripravimo še ustrezno količino paprike in čebule (npr. za 5 kg čebule 4-6 kg paprike in 5 deblih čebul). Očiščeno in narezano papriko in čebulo prav tako narežemo na mesoreznico. Vse skupaj naložimo na namaščeno posodo (lahko damo mast ali olje ali oboje). Ob mešanju kuhamo približno 2 uri. Ko začne vreti, pa stalno mešamo. Dodamo do 2 žlici soli, 1-2 žlici sladkorja in še 3-4 dl olja. Da je dovolj kuhamo preverimo tako, da damo žlico na krožnik, potegnemo na sredini in če se polovici ne združita, je v  redu kuhano. Ajvar nalagamo v vroče kozarce, dobro zapremo in počasi ohlajamo. K paradižniku lahko dodamo tudi tri ali štiri domače feferone. Okus bo prijetnejši, seveda če družini to odgovarja.

Domači ajvar

Potrebujemo tri glavne sestavine: paradižnik, papriko in čebulo. Osnovno pravilo je, da toliko kot je paradižnika, naj bo tudi paprike. Slednja je lahko vseh barv, se pravi rdeča, zelena, rumena. Tudi paradižnik je lahko zelo zrel ali pa tak, ki je komaj dozorel, rdeč in še malo zelen. Paradižnik zmeljemo in ga damo čez noč v vrečo iz blaga, da se odcedi. To stehtamo in pripravimo še ustrezno količino paprike in čebule (npr. za 5 kg čebule 4-6 kg paprike in 5 deblih čebul). Očiščeno in narezano papriko in čebulo prav tako narežemo na mesoreznico. Vse skupaj naložimo na namaščeno posodo (lahko damo mast ali olje ali oboje). Ob mešanju kuhamo približno 2 uri. Ko začne vreti, pa stalno mešamo. Dodamo do 2 žlici soli, 1-2 žlici sladkorja in še 3-4 dl olja. Da je dovolj kuhamo preverimo tako, da damo žlico na krožnik, potegnemo na sredini in če se polovici ne združita, je v  redu kuhano. Ajvar nalagamo v vroče kozarce, dobro zapremo in počasi ohlajamo. K paradižniku lahko dodamo tudi tri ali štiri domače feferone. Okus bo prijetnejši, seveda če družini to odgovarja.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|19. 9. 2024
Predplačila SKP lahko ež oktobra. V Sloveniji pa prva plačila v januarju 2025.

Višji deleži odobrenih predplačil, ki jih države članice lahko kmetom začnejo izplačevati že sredi oktobra, naj bi pomagali reševati likvidnost. Kmetje bodo tako lahko s t.i. začasnimi odločbami prejeli skupno do 70 odstotkov neposrednih predplačil, medtem ko je do zdaj veljalo, da lahko na tak način vnaprej prejmejo do 50 odstotkov sredstev, razliko pa kasneje, ko so jim izdane končne odločbe. A v Slovenji bodo s preplačili začeli šele januarja 2025 …

Predplačila SKP lahko ež oktobra. V Sloveniji pa prva plačila v januarju 2025.

Višji deleži odobrenih predplačil, ki jih države članice lahko kmetom začnejo izplačevati že sredi oktobra, naj bi pomagali reševati likvidnost. Kmetje bodo tako lahko s t.i. začasnimi odločbami prejeli skupno do 70 odstotkov neposrednih predplačil, medtem ko je do zdaj veljalo, da lahko na tak način vnaprej prejmejo do 50 odstotkov sredstev, razliko pa kasneje, ko so jim izdane končne odločbe. A v Slovenji bodo s preplačili začeli šele januarja 2025 …

Robert Božič

SKPkmetijstvoEUplačilasubvencije

Duhovna misel

VEČ ...|19. 9. 2024
Ribič ljudi

O ameriškemu pisatelju in humoristu Marku Twainu ...

Iz knjige Zgodbe za veselje do življenja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Ribič ljudi

O ameriškemu pisatelju in humoristu Marku Twainu ...

Iz knjige Zgodbe za veselje do življenja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost