Is podcast
Pripravili smo prvo soočenje pred referendumom o možnosti uzakonitve pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. K pogovoru smo povabili tako predlagatelja zakona dddr. Andreja Pleterskega, kot tudi zagovornika svetosti življenja p. dr. Tadeja Strehovca. Slišali ste lahko stališča različnih zdravnikih organizacij in civilne družbe. Doživljanje v zadnjem obdobju življenja in v trenutkih različnih oblik stisk sta v studiu približala voditeljica Ljubhospica Tatjana Fink ter psihiater Marko Pišljar.
Pripravili smo prvo soočenje pred referendumom o možnosti uzakonitve pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. K pogovoru smo povabili tako predlagatelja zakona dddr. Andreja Pleterskega, kot tudi zagovornika svetosti življenja p. dr. Tadeja Strehovca. Slišali ste lahko stališča različnih zdravnikih organizacij in civilne družbe. Doživljanje v zadnjem obdobju življenja in v trenutkih različnih oblik stisk sta v studiu približala voditeljica Ljubhospica Tatjana Fink ter psihiater Marko Pišljar.
Pripravili smo prvo soočenje pred referendumom o možnosti uzakonitve pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. K pogovoru smo povabili tako predlagatelja zakona dddr. Andreja Pleterskega, kot tudi zagovornika svetosti življenja p. dr. Tadeja Strehovca. Slišali ste lahko stališča različnih zdravnikih organizacij in civilne družbe. Doživljanje v zadnjem obdobju življenja in v trenutkih različnih oblik stisk sta v studiu približala voditeljica Ljubhospica Tatjana Fink ter psihiater Marko Pišljar.
Pred nami so volitve v organe Kmetijsko gozdarske zbronice Slovenije, največje kmečke stanovske organizacije. V oddaji so sodelujoče liste, ki se potegujejo za svetniška mesta, pojasnile svoja stališča do najbolj perečih kmetijskih tem in rešitve, ki jih obljubljajo v primeru izvolitve.
Pred nami so volitve v organe Kmetijsko gozdarske zbronice Slovenije, največje kmečke stanovske organizacije. V oddaji so sodelujoče liste, ki se potegujejo za svetniška mesta, pojasnile svoja stališča do najbolj perečih kmetijskih tem in rešitve, ki jih obljubljajo v primeru izvolitve.
Goste smo vprašali, kje so reforme, zakaj vlada dopušča, da zdravstvo razpada, bo javni sektor zaradi bombončkov za nekaj časa utihnil in kaj nas še čaka do konca leta. Prav tako nismo mogli mimo pestrega evropskega dogajanja. Bo Marta Kos, ki je druga izbori za komisarko, to res postala, in kako trdna je Evropska unija po zadnjih volitvah.
Goste smo vprašali, kje so reforme, zakaj vlada dopušča, da zdravstvo razpada, bo javni sektor zaradi bombončkov za nekaj časa utihnil in kaj nas še čaka do konca leta. Prav tako nismo mogli mimo pestrega evropskega dogajanja. Bo Marta Kos, ki je druga izbori za komisarko, to res postala, in kako trdna je Evropska unija po zadnjih volitvah.
Oddajo smo namenili razmeram v šolstvu. O glavnih novostih, ki so jih deležni učenci in dijaki v novem šolskem letu, o perečem kadrovskem pomanjkanju, medvrstniškem nasilju in drugih izzivih so za naš radio spregovorili minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda, predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev osnovnih šol Mojca Mihelič in predsednica Zveze aktivov svetov staršev Slovenije Lara Romih.
Oddajo smo namenili razmeram v šolstvu. O glavnih novostih, ki so jih deležni učenci in dijaki v novem šolskem letu, o perečem kadrovskem pomanjkanju, medvrstniškem nasilju in drugih izzivih so za naš radio spregovorili minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda, predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev osnovnih šol Mojca Mihelič in predsednica Zveze aktivov svetov staršev Slovenije Lara Romih.
Ste vedeli, da se približno 85 odstotkov mladostnikov, ki v otroštvu zahtevajo spremembo spola, potem premisli? Zato strokovnjaki svetujejo predvsem psihološko obravnavo teh otrok in sočutno bližino. Izvor težav je namreč pogosto povsem drugje. Omenjajo prehranske motnje, ADHD, tesnobe in depresijo. Znano pa je, da hormonska in kirurška sprememba spola vodi v nepovratna stanja in pogosto doživljenjsko medicinsko obravnavo. Kako se s tem soočajo učitelji, ki so vsak dan v stiku z otroki in mladostniki? O tem je beseda tekla na mednarodni konferenci krščanskih učiteljev v Vipavi. Z nami sta bila v oddaji Pogovor o koordinatorica konference Helena Kregar in eden od predavateljev, pediater endokrinolog prof. dr. Urh Grošelj. Vabljeni k poslušanju!
Ste vedeli, da se približno 85 odstotkov mladostnikov, ki v otroštvu zahtevajo spremembo spola, potem premisli? Zato strokovnjaki svetujejo predvsem psihološko obravnavo teh otrok in sočutno bližino. Izvor težav je namreč pogosto povsem drugje. Omenjajo prehranske motnje, ADHD, tesnobe in depresijo. Znano pa je, da hormonska in kirurška sprememba spola vodi v nepovratna stanja in pogosto doživljenjsko medicinsko obravnavo. Kako se s tem soočajo učitelji, ki so vsak dan v stiku z otroki in mladostniki? O tem je beseda tekla na mednarodni konferenci krščanskih učiteljev v Vipavi. Z nami sta bila v oddaji Pogovor o koordinatorica konference Helena Kregar in eden od predavateljev, pediater endokrinolog prof. dr. Urh Grošelj. Vabljeni k poslušanju!
Govorili smo o oskrbi države z električno energijo, zlasti o jedrski energiji. Pred nami je namreč posvetovalni referendum na to temo, zato so bili z nami predsednik Društva jedrskih strokovnjakov Tomaž Žagar in dva predstavnika mlajše generacije mag. Mihael Boštjan Končar in mag. Eva Bahčič.
Govorili smo o oskrbi države z električno energijo, zlasti o jedrski energiji. Pred nami je namreč posvetovalni referendum na to temo, zato so bili z nami predsednik Društva jedrskih strokovnjakov Tomaž Žagar in dva predstavnika mlajše generacije mag. Mihael Boštjan Končar in mag. Eva Bahčič.
Tokratna oddaja Pogovor o je bila namenjena poročanju o ljudeh, ki se po enem letu še ukvarjajo s posledicami poplav, medtem ko je za druge državljane to le še spomin na lanski avgust. Slišali ste štiri posameznike, ki so povedali svojo izkušnjo in stanje domov danes. Gost je bil tudi župana Braslovč Tomaž Žohar, ki mora streti trd oreh preselitve hiš v Letuški gmajni. Na koncu je svoje povedala še psihiatrinja Tatjana Sodja iz Velenja, ki po zdravniški plati pomaga tistim, ki jih skrbi priženejo do bolezni duše.
Tokratna oddaja Pogovor o je bila namenjena poročanju o ljudeh, ki se po enem letu še ukvarjajo s posledicami poplav, medtem ko je za druge državljane to le še spomin na lanski avgust. Slišali ste štiri posameznike, ki so povedali svojo izkušnjo in stanje domov danes. Gost je bil tudi župana Braslovč Tomaž Žohar, ki mora streti trd oreh preselitve hiš v Letuški gmajni. Na koncu je svoje povedala še psihiatrinja Tatjana Sodja iz Velenja, ki po zdravniški plati pomaga tistim, ki jih skrbi priženejo do bolezni duše.
Pred praznikom Marijinega vnebovzetja smo v oddaji Pogovor o osvetlili pojav romanja. Človekova želja oziroma potreba, da gre na svet kraj, je stara kot človeštvo. Najstarejša ljudstva, kulture, narodi poznajo določene oblike romanj. V vseh časih so romali, romamo še danes. Zakaj? O tem je spregovoril arhidiakon Franci Petrič, med drugim avtor obsežne monografije Slovenske božje poti in zbirke knjig Duša le pojdi z mano.
Pred praznikom Marijinega vnebovzetja smo v oddaji Pogovor o osvetlili pojav romanja. Človekova želja oziroma potreba, da gre na svet kraj, je stara kot človeštvo. Najstarejša ljudstva, kulture, narodi poznajo določene oblike romanj. V vseh časih so romali, romamo še danes. Zakaj? O tem je spregovoril arhidiakon Franci Petrič, med drugim avtor obsežne monografije Slovenske božje poti in zbirke knjig Duša le pojdi z mano.
Gre za prvi intervju s predsednico države na našem radiu po nastopu mandata, zato smo osvetlili nekaj njenih načrtov in slišali stališča do domačega in tujega dogajanja. Osredotočili smo se na njeno delo in vizijo. Pogovarjali smo se o kulturni dediščini Slovenije, sodelovanju med političnimi poli, strateških reformah, davčni reformi, kakovostni zdravstveni oskrbi, humanitarnih organizacijah ter nevarnostih za demokracijo. Dotaknili smo se tudi vojne v Ukrajini in poudarili pomen strpnosti, razumevanja, ljubezni, spoštovanja ter sprejemanja raznolikosti. Vabljeni k poslušanju.
Gre za prvi intervju s predsednico države na našem radiu po nastopu mandata, zato smo osvetlili nekaj njenih načrtov in slišali stališča do domačega in tujega dogajanja. Osredotočili smo se na njeno delo in vizijo. Pogovarjali smo se o kulturni dediščini Slovenije, sodelovanju med političnimi poli, strateških reformah, davčni reformi, kakovostni zdravstveni oskrbi, humanitarnih organizacijah ter nevarnostih za demokracijo. Dotaknili smo se tudi vojne v Ukrajini in poudarili pomen strpnosti, razumevanja, ljubezni, spoštovanja ter sprejemanja raznolikosti. Vabljeni k poslušanju.
Aktualno v politiki, gospodarstvu in družbi, občasno tudi v Cerkvi - analiziramo in predstavljamo z zanimivimi gosti.
Voznik s podeželja je v velikem mestu iskal kakšen ...
Iz knjige Zgodbe za veselje do življenja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.
»Vsak človek je samemu sebi majhen svet. Modro samega sebe vladati je za človeka prava in najvažnejša umetnost.« Za oddajo Sol in luč smo nabrali za poln pehar Slomškovih drobtinic.
V oddaji je bila z nami dr. Katarina Kompan Erzar, med drugim je govorila tudi o pereči problematiki tega časa, ki ji rečemo nasilje. Kaj sploh je nasilje?
Tomi Partl, Ingrid Gasser, Bernard Sadovnik, Roman Verdel in Zalka Kuchling so v tem tednu v Celovcu iz rok prvega moža avstrijske Koroške Petra Kaiserja prejeli Velike častne znake. To je odlikovanje, ki ga dežela podeljuje osebnostim za posebne zasluge za Koroško. Za upokojenega sodnika in dolgoletnega športnega funkcionarja Tomija Partla velja, da se je kljub številnim uspehom in dosežkom vedno skromno držal v ozadju, vedno je poudarjal svojo pripadnost domovini in slovenskemu jeziku s svojim pozitivnim duhom. Ingrid Gasser iz Bilčovsa več kot 30 let združuje umetnost, kulturo in les v vseh svojih vidikih, vzpostavlja most med umetnostjo, kulturo in gospodarstvom. Bernard Sadovnik po besedah deželnega glavarja kot župan in predsednik Skupnosti koroških Slovenk in Slovencev živi skupnost, zastopa pravice ljudske kulture v duhu moderne demokracije in je graditelj mostov. Roman Verdel je veliki častni znak dežele Koroške prejel za svoje dosežke na področju slovenskega glasbenega šolstva in za življenjsko delo na kulturnem in političnem področju. Zalka Kuchling, ki se je z letošnjim šolskim letom upokojila kot ravnateljica, pa je slovensko gimnazijo naredila za vzor, tudi v mednarodnem primerjalnem pogledu, in mladim posredovala večjezičnost kot veliko priložnost.
Začetek šolskega leta je vedno čas prehoda, čas novega ritma, novih poudarkov in tudi čas načrtovanja. To najbolj občutimo starši šoloobveznih otrok in pedagoški delavci, pozna pa se tudi pri mnogih drugih poklicih.
V Cerkvi na Slovenskem se pastoralno leto običajno začne s pastoralnimi tečaji. Gre za poldnevne dogodke, praviloma organizirane v vseh šestih škofijah, ki se jih udeležujejo predvsem duhovniki, v manjši meri pa tudi drugi pastoralni sodelavci.
V čast mi je bilo, da so odgovorni k izvedbi letošnjih pastoralnih tečajev povabili Socialno akademijo. September je bil zato zame, pa tudi za s. Andrejo Godnič in Benjamina Siterja, ki sem ju povabil k izvedbi, mesec mnogih srečanj in mnogih poti. Na Mirenskem gradu, v Kančevcih, v Ljubljani, Novem mestu in Celju smo se srečali z okoli 300 duhovniki in laiškimi sodelavci iz vseh šestih škofij.
Z vami bi rad podelil nekaj svojih opažanj o tem, v kakšni kondiciji Cerkev na Slovenskem vstopa v novo pastoralno leto.
Komentar je pripravil Matej Cepin, direktor Socialne akademije.
V letu molitve, s katerim se pripravljamo na obhajanje svetega leta 2025, ste slišali nekaj strani knjige Tomaša Špidlika OSNOVE KRŠČANSKE DUHOVNOSTI, kjer avtor knjige govori o molitvi. Slišali ste o molitvi, ki jim pravimo »vzdihljaji«, pa tudi o duhovnem branju, Svetem pismu, cerkvenih očetih, življenju svetnikov, pridigah in duhovnih spodbudah.
V Sobotnem duhovnem večeru ste najprej slišali duhovni nagovor, ki ga je pripravil ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Nadaljevali smo z molitvijo prvih nedeljskih večernic 26. nedelje med letom in molitvijo rožnega venca, ki smo ga namenili za uspeh beatifikacij in kanonizacij slovenskih kandidatov za svetnike. Sledila je Radijska kateheza. V letu molitve, s katerim se pripravljamo na obhajanje svetega leta 2025, ste slišali nekaj strani knjige Tomaša Špidlika OSNOVE KRŠČANSKE DUHOVNOSTI, kjer avtor knjige govori o molitvi. Slišali ste o molitvi, ki jim pravimo »vzdihljaji«, pa tudi o duhovnem branju, Svetem pismu, cerkvenih očetih, življenju svetnikov, pridigah in duhovnih spodbudah.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Koroški Slovenec Karel Smolle je bil dejaven v manjšinski in državni avstrijski politiki. Za vstop v politiko je bila odločilna ustanovitev Koroške dijaške zveze leta 1969 na Slovenski gimnaziji v Celovcu. Študij na pravni fakulteti na Dunaju je prekinil zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, nato je ustanovil prevalsko pisarno in postal sodni tolmač. Čeprav je že vrsto let v pokoju, ga še vedno pokličejo na avstrijska sodišča za prevajalca in tolmača, tudi v makedonščino. Dvakrat je bil izvoljen za poslanca v dunajskem zveznem parlamentu. Ustanovil je tudi Center avstrijskih narodnosti - krovno organizacijo avstrijskih manjšin. Bil je med pobudniki za ustanovitev Dvojezične trgovske akademije v Celovcu, prav tako je njegova pobuda za ustanovitev Slovenske gospodarske zveze. Jeseni 1990 je postal uradni predstavnik vlade Republike Slovenije v Avstriji. Januarja letos, nekaj mesecev pred svojim osemdesetim rojstnim dnem, je prejel Tischlerjevo nagrado, ki jo podeljujeta Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza.