Is podcast
Tokratna oddaja nam je prinesla ljudsko izročilo v sveži preobleki. Gal Gjurin je namreč izdal zgoščenko z naslovom Ljubke ljudske (Zgodbe o Slovenkah).
Tokratna oddaja nam je prinesla ljudsko izročilo v sveži preobleki. Gal Gjurin je namreč izdal zgoščenko z naslovom Ljubke ljudske (Zgodbe o Slovenkah).
Tokratna oddaja nam je prinesla ljudsko izročilo v sveži preobleki. Gal Gjurin je namreč izdal zgoščenko z naslovom Ljubke ljudske (Zgodbe o Slovenkah).
Založba Aldera iz Šenčurja je izdala knjigo pedagoginje Janje Dermastja Povezana družina živi bolje. Knjiga priročnik za starše, učitelje in vzgojitelje, predstavila jo je urednica Marjeta Žebovec.
Založba Aldera iz Šenčurja je izdala knjigo pedagoginje Janje Dermastja Povezana družina živi bolje. Knjiga priročnik za starše, učitelje in vzgojitelje, predstavila jo je urednica Marjeta Žebovec.
Pater Anselm Grün je skupaj z Lindo Jarosch napisal knjigo Kraljica in divja ženska, v kateri obravnavata različne svetopisemske like. Tokrat o Ruti in Sari.
Pater Anselm Grün je skupaj z Lindo Jarosch napisal knjigo Kraljica in divja ženska, v kateri obravnavata različne svetopisemske like. Tokrat o Ruti in Sari.
Dr. Kajetan Gantar je bil profesor, mentor, vzgojitelj, izreden pedagog, mojster jezikovnega izraza, Sovretov, Zoisov in Prešernov nagrajenec, član SAZU, prevajalec in pisatelj. Napisal je tri knjige o svojem življenju in vse so izreden dokument časa. Pogledali v njegove Utrinke ugaslih sanj.
Dr. Kajetan Gantar je bil profesor, mentor, vzgojitelj, izreden pedagog, mojster jezikovnega izraza, Sovretov, Zoisov in Prešernov nagrajenec, član SAZU, prevajalec in pisatelj. Napisal je tri knjige o svojem življenju in vse so izreden dokument časa. Pogledali v njegove Utrinke ugaslih sanj.
Oktobra lani je v 83.letu svoji življenjsko pot sklenil duhovnik in skladatelj Avgust Ipavec, znan predvsem po svojih vokalno inštrumentalnih delih, ki jih je pisal predvsem za velike zasedbe. Primorskega duhovnika in glasbenika nam je v oddaji Od slike do besede ob 21h predstavil Rado Čuk.
Oktobra lani je v 83.letu svoji življenjsko pot sklenil duhovnik in skladatelj Avgust Ipavec, znan predvsem po svojih vokalno inštrumentalnih delih, ki jih je pisal predvsem za velike zasedbe. Primorskega duhovnika in glasbenika nam je v oddaji Od slike do besede ob 21h predstavil Rado Čuk.
Avtor Duhovnega sveta Izaka Sirskega je Hilarijon Alfejev (1966), eden najbolj prepoznavnih intelektualcev sodobnega pravoslavja, trenutno metropolit Ruske pravoslavne Cerkve v Budimpešti. Monografija prinaša sintezo spoznanj o klasičnem teološkem piscu Izaku Sirskem (613–700), prikazuje Izakovo življenje ter njegove poglede na kreposti, meništvo, mistiko in eshatologijo. Delo se posveča manj znani veji vzhodne krščanske dediščine, t. i. Orientalski Cerkvi, ki je v zgodnjem srednjem veku (pred uveljavitvijo islama) prevladovala na območju Sirije, Mezopotamije in Armenije. Knjigo je prevedel dr. Simon Malmenvall, ki je bil tudi gost oddaje Od slike do besede.
Avtor Duhovnega sveta Izaka Sirskega je Hilarijon Alfejev (1966), eden najbolj prepoznavnih intelektualcev sodobnega pravoslavja, trenutno metropolit Ruske pravoslavne Cerkve v Budimpešti. Monografija prinaša sintezo spoznanj o klasičnem teološkem piscu Izaku Sirskem (613–700), prikazuje Izakovo življenje ter njegove poglede na kreposti, meništvo, mistiko in eshatologijo. Delo se posveča manj znani veji vzhodne krščanske dediščine, t. i. Orientalski Cerkvi, ki je v zgodnjem srednjem veku (pred uveljavitvijo islama) prevladovala na območju Sirije, Mezopotamije in Armenije. Knjigo je prevedel dr. Simon Malmenvall, ki je bil tudi gost oddaje Od slike do besede.
Ob godu svete Terezije Deteta Jezusa, smo oddajo Od slike do besede posneli v karmeličanskem samostanu v Sori, predstavili pa smo PISMA svetnice, ki je dobila vzdevek Mala Cvetka. Knjigo z naslovom Pisma sv. Terezije je prevedla s. Snežna Poljanšek, v oddaji pa je sodelovala tudi predstojnica samostana sestra Damjana Pintarič.
Ob godu svete Terezije Deteta Jezusa, smo oddajo Od slike do besede posneli v karmeličanskem samostanu v Sori, predstavili pa smo PISMA svetnice, ki je dobila vzdevek Mala Cvetka. Knjigo z naslovom Pisma sv. Terezije je prevedla s. Snežna Poljanšek, v oddaji pa je sodelovala tudi predstojnica samostana sestra Damjana Pintarič.
V oddaji Od slike do besede gre za poglobljeno podajanje širše kulturnih in umetnostnih tem, ki se vežejo na literaturo, gledališče, glasbo, upodobitvene umetnosti … V njej najdejo mesto za pogovor avtorji, kritiki in preizpraševalci oz interpreti umetniških del. Oddaja je namenjena izobraženi publiki s posluhom za teme, ki so se in se pojavljajo v umetnosti. V oddaji gostimo številne nagrajence različnih nazorov in umetniških področij, ki predstavljajo in razmišljali o svojem delu in o širšem kontekstu umetnosti.
Pozeba in ostale vremenske ujme so botrovale precejšnjemu znižanju pridelka grozdja, kar je ostalo, pa je bilo zelo kakovostno. Zato so taka tudi mlada vina, pravijo vinogradniki. V oddaji tudi o podeželski zahvalni sv. maši in vabilo na Zadravčevo Erjavčeve dneve...
Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu je tudi letos razpisal nagradni natečaj za raziskovalce, ki jih zanimajo zamejske in izseljenske tematike. Z natečajem želijo tudi krepiti zavest o pomembnosti teh tematik za ohranjanje slovenske identitete v matični domovini in zunaj njenih meja. Na natečaj - tokratni je že triindvajseti - se lahko prijavite vsi, ki ste letos oz. še boste do 31. decembra uspešno zagovarjali svoje doktorske, magistrske in diplomske naloge na katerikoli univerzi v Sloveniji ali po svetu in so napisane v slovenščini, italijanščini, nemščini, hrvaščini, francoščini, angleščini ali španščini. Urad bo dela sprejemal do vključno 7. februarja, rezultati natečaja bodo znani do konca meseca maja. Najboljša tri dela s posameznega področja bodo prejela denarne nagrade v višini 800, 600 in 400 evrov. Celotno besedilo nagradnega natečaja je na spletni strani USZS.
Marko Juhant, specialni pedagog, prihaja v goste na radio vsak drugi mesec. Tokrat smo z njim govorili o vzgojnih pristopih, ki delujejo in o tistih, ki so bolj prazne obljube. Marko je poudaril tudi pomen vrstnega reda, kje in ob kakšnih priložnostih, pa slišite v pogovoru. Ni namreč vseeno ali najprej postrežemo juho ženi oziroma možu ali svojim staršem, ko pridejo na obisk.
Naš gost je bil frančiškan in župnik na Viču v Ljubljani p. Pepi Lebreht, ki je 14 let preživel v misijonih v Afriki – v Beninu in Togu. V razumevanju nekaterih gre pri misijonskem poslanstvu katoliške Cerkve zgolj za vprašanje vpliva, moči in denarja. Slišali smo, kako na to gleda naš gost in ga vprašali, ali so misijonarji v klasičnem smislu sploh še potrebni v današnjem globaliziranem svetu, kjer so informacije dostopne na vsakem koraku. Po drugi strani nismo mogli mimo aktualnega misijonskega izziva na Stari celini, ki izgublja svojo krščansko identiteto.
Znova smo se v precejšnji meri ozirali na tuje. Z nami je bil politični analitik in zgodovinar, profesor dr. Aleš Maver. V ospredju pogovora z njim je bila analiza volitev v ZDA ter njihov vpliv na krizna žarišča tako na Bližnjem vzhodu kot v Ukrajini. Zanimal nas je tudi njegov pogled na razplet volitev v Gruziji in Moldaviji. Vprašali smo ga še za komentar ustanavljanja nove stranke v Sloveniji pod vodstvom Anžeta Logarja.
Matic Vidic je specializant logoterapije za področje bivanjske praznote, z njimi povezanimi strahovi in odvisnostmi ter partnerske terapije. Po študiju filozofije in teologije je bil več let pastoralni asistent pri Slovenski vojski, je stalni diakon v Novomeški škofiji. Vse bolj prepoznan je po dogodku Moja vera, s katerim po Sloveniji nastopata skupaj z igralcem Pavlom Ravnohribom. V tokratnem pogovoru z Maticem Vidicem pa smo v ospredje postavili njegovo pastoralno delo z Romi, ki je polno izzivov.
Po slabem desetletju ustvarjanja je luč sveta ugledala prva Pesmarica Evropske unije. Na voljo je po vsej povezavi ter tudi v Združenem kraljestvu in ZDA. Pesmi, tudi slovenske, so predstavljene v 25 jezikih članic sedemindvajseterice. Med izbranimi skladbami, ki predstavljajo našo državo, je tudi božična Glej, zvezdice božje. Več o projektu v pogovoru v prispevku Helene Križnik.