Is podcast
Predstavili smo knjigo, ki govori o tem, kako omejiti čas, ki ga prebijemo na omrežju svetovnega spleta. Naslov knjige je Digitalni minimalizem, v našem studiu je bil Leon Jagodic.
Predstavili smo knjigo, ki govori o tem, kako omejiti čas, ki ga prebijemo na omrežju svetovnega spleta. Naslov knjige je Digitalni minimalizem, v našem studiu je bil Leon Jagodic.
Predstavili smo knjigo, ki govori o tem, kako omejiti čas, ki ga prebijemo na omrežju svetovnega spleta. Naslov knjige je Digitalni minimalizem, v našem studiu je bil Leon Jagodic.
Od slike do besede
Predavanje zgodovinarjev v prostorih Slovenske Matice. Dr. Jelka Piškurič o Slovencih leta 1962 in dr. Renato Podbersič o Slovencih leta 1972.
Od slike do besede
Predavanje zgodovinarjev v prostorih Slovenske Matice. Dr. Jelka Piškurič o Slovencih leta 1962 in dr. Renato Podbersič o Slovencih leta 1972.
Od slike do besede
Predstavili smo knjigo založbe Družina, ki jo je prevedla s. Snežna Poljanšek; v pogovoru je sodelovala tudi prednica s. Damjana Pintarič. Pogovor smo posneli v Karmeličanskem samostanu v Sori.
Od slike do besede
Predstavili smo knjigo založbe Družina, ki jo je prevedla s. Snežna Poljanšek; v pogovoru je sodelovala tudi prednica s. Damjana Pintarič. Pogovor smo posneli v Karmeličanskem samostanu v Sori.
Od slike do besede
Predstavili smo vam knjigo avtorja Jožeta Felca Dopuščanje in odpuščanje ob Cedronu založbe Bogataj.
Od slike do besede
Predstavili smo vam knjigo avtorja Jožeta Felca Dopuščanje in odpuščanje ob Cedronu založbe Bogataj.
Od slike do besede
V pričujoči knjigi se avtor loti vprašanja, kako ne-demokrati »ugrabijo« demokracijo zato, da pridejo na oblast in le-to – oblast, da ne bo pomote – tudi ohranijo. Torej, v prvi knjigi je avtor opisal ideološki inženiring, s pomočjo katerega so leve politične elite, dostikrat podprte z narkomafijo, v svojo korist izrabljale nekritičnega, nebogljenega, možgansko opranega posameznika. Zloraba demokratičnih inštitucij in slabo kulturno okolje sta bila za levičarje kova Evo Morales (Bolivija), Hugo Chávez (Venezuela), Lula da Silva (Brazilija), Néstor Kirchner (Argentina), Daniel Ortega (Nikaragva), Rafael Correa (Ekvador) – in druge zveste naslednike Fidela Castra – nujen pogoj za dosego oblasti. A očitno še ne zadosten; za osvojitev in ohranitev oblasti so po mnenju »sãopaulske« elite potrebne tudi neposredne volilne prevare!
Od slike do besede
V pričujoči knjigi se avtor loti vprašanja, kako ne-demokrati »ugrabijo« demokracijo zato, da pridejo na oblast in le-to – oblast, da ne bo pomote – tudi ohranijo. Torej, v prvi knjigi je avtor opisal ideološki inženiring, s pomočjo katerega so leve politične elite, dostikrat podprte z narkomafijo, v svojo korist izrabljale nekritičnega, nebogljenega, možgansko opranega posameznika. Zloraba demokratičnih inštitucij in slabo kulturno okolje sta bila za levičarje kova Evo Morales (Bolivija), Hugo Chávez (Venezuela), Lula da Silva (Brazilija), Néstor Kirchner (Argentina), Daniel Ortega (Nikaragva), Rafael Correa (Ekvador) – in druge zveste naslednike Fidela Castra – nujen pogoj za dosego oblasti. A očitno še ne zadosten; za osvojitev in ohranitev oblasti so po mnenju »sãopaulske« elite potrebne tudi neposredne volilne prevare!
Od slike do besede
Lubi Slovenci, gnado Vam in mir skuzi Jezusa Kristusa, tako je Slovence pozdravil Primož Trubar, ki smo se ga spomnili v oddaji. Z nami je bil tudi dr. Kozma Ahačič, ki nam je predstavil Trubarjev Cerkveni red.
Od slike do besede
Lubi Slovenci, gnado Vam in mir skuzi Jezusa Kristusa, tako je Slovence pozdravil Primož Trubar, ki smo se ga spomnili v oddaji. Z nami je bil tudi dr. Kozma Ahačič, ki nam je predstavil Trubarjev Cerkveni red.
Od slike do besede
Ne ugašajte plamena vere v mladih rodovih! Vzgajajte jih k zavezanosti tistim vrednotam, ki jih bodo mogle obvarovati pred skepticizmom, sebičnostjo, nasiljem in mamili! To je mislecem naše domovine položil na srce sveti papež Janez Pavel drugi ob prvem obisku naše domovine. Še več njegovih preroških besed smo slišali v oddaji.
Od slike do besede
Ne ugašajte plamena vere v mladih rodovih! Vzgajajte jih k zavezanosti tistim vrednotam, ki jih bodo mogle obvarovati pred skepticizmom, sebičnostjo, nasiljem in mamili! To je mislecem naše domovine položil na srce sveti papež Janez Pavel drugi ob prvem obisku naše domovine. Še več njegovih preroških besed smo slišali v oddaji.
Od slike do besede
Gostja je govorila o zgodbah v tetralogiji Ogenj, rit in kače, niso za igrače.
Od slike do besede
Gostja je govorila o zgodbah v tetralogiji Ogenj, rit in kače, niso za igrače.
Od slike do besede
Knjiga, ki smo jo predstavili v tokratni oddaji Od slike do besede, je poskus odprtega dialoga z antičnimi filozofskimi in kontemplativnimi tradicijami. Zaradi razumevanja skrajnih možnosti človekovega doživljanja, ki se zrcalijo v psihotičnih in mističnih stanjih, odpira dialog z antičnimi avtorji vrsto zanimivih vprašanj.
Z nami je bil eden od avtorjev knjige Meandri duše psihiater Borut Škodlar.
Od slike do besede
Knjiga, ki smo jo predstavili v tokratni oddaji Od slike do besede, je poskus odprtega dialoga z antičnimi filozofskimi in kontemplativnimi tradicijami. Zaradi razumevanja skrajnih možnosti človekovega doživljanja, ki se zrcalijo v psihotičnih in mističnih stanjih, odpira dialog z antičnimi avtorji vrsto zanimivih vprašanj.
Z nami je bil eden od avtorjev knjige Meandri duše psihiater Borut Škodlar.
V oddaji Od slike do besede gre za poglobljeno podajanje širše kulturnih in umetnostnih tem, ki se vežejo na literaturo, gledališče, glasbo, upodobitvene umetnosti … V njej najdejo mesto za pogovor avtorji, kritiki in preizpraševalci oz interpreti umetniških del. Oddaja je namenjena izobraženi publiki s posluhom za teme, ki so se in se pojavljajo v umetnosti. V oddaji gostimo številne nagrajence različnih nazorov in umetniških področij, ki predstavljajo in razmišljali o svojem delu in o širšem kontekstu umetnosti.
Moja zgodba
Ob državnem prazniku, dnevu Rudolfa Maistra (23. 11.), so v njegovi rojstni hiši v Kamniku pripravili razstavo Zgodbe Maistrovih predmetov, iz virtualnega v resnično. Sprehod po razstavi ponudi vpogled v življenje karizmatičnega generala in pesnika skozi dediščino, ki jo hranijo sodelujoče ustanove in bogat družinski arhiv Maistrovih. Razstavo in s tem Rudolfa Maistra nam je predstavila avtorica razstave, kustosinja Alenka Juvan.
Naš gost
Naša gostjo je bila avtorica lutk, scenografka, kostumografka in akademska slikarka Agata Freyer, letošnja dobitnica Klemenčičeva nagrada za življenjsko delo na področju lutkarstva in lutkovne umetnosti v Sloveniji. V pogovoru smo izvedeli, da prihaja iz znane družine, ki je imela na Kongresnem trgu Lectarijo, najbolj znano trgovino umetnostne obrti v Ljubljani. Zanjo je mojster Plečnik izdelal načrte notranje opreme. Agata Freyer je že od malih nog vedela, da se želi ukvarjati z umetnostjo. Po končani Akademiji za likovno umetnost je ustvarila scene, lutke in kostume za več kot 40 predstav slovenskih in tujih lutkovnih gledališč. Bila je tudi soustanoviteljica Freyer teatra, ki je po osamosvojitvi združil več svobodnih lutkovnih ustvarjalcev in ponudil nekatere izjemne predstave, denimo Trnuljčico (1992), Tobija (1996) in Osla nazarenskega (1996). Sicer je bila Agata Feyer tudi predana profesorica umetnostne zgodovine na Srednji trgovski šoli, smer aranžerski tehnik.
Dogodki
Tokrat ste lahko prisluhnili pogovoru z Gregorjem Čušinom, ki nam vsak dan predstavlja svetnike. Kako ga nagovarjajo, kako se poglablja v njihovo življenje, komu se najbolj priporoča? Vprašali smo ga tudi, ali imamo še kaj možnosti, da postanemo sveti in kako je Gregor ob tem prazniku povezan s svojimi rajnimi domačimi.
Zgodbe za otroke
V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta.
Duhovna misel
Ko je Abraham slišal Efrona, mu je … odtehtal srebro, ki ga je zahteval: štiristo šeklov srebra po veljavni trgovski teži. Tako je prešlo Efronovo polje, ki je v Mahpeli nasproti Mamreju, polje in votlina na njem in vse drevje, ki je bilo na polju po vsem zemljišču naokrog, Abrahamu v last … Potem je Abraham pokopal svojo ženo Saro v votlini na polju Mahpeli … (Prva Mojzesova knjiga 23, 16-19).
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Lahko noč, moj angel
Nepremišljeni ljudje prehitevajo kjerkoli in kadarkoli. Tudi, ko je …
Slovencem po svetu in domovini
Deželna vlada je namreč v petek sprejela sklep o posodobitvi načrta o mreži šol za šolsko leto 2024/2025. Kljub temu da je predhodna uredba ministrov za izobraževanje in finance predvidela združevanje ravnateljstev slovenskih šol, tega dežela ni potrdila. Ocenjuje namreč, da je za ustanavljanje oz. ukinjanje slovenskih šol pristojna država. Do teh ugotovitev je prišla tudi po poglobljeni preučitvi skupaj z ministrstvom za izobraževanje. V Italiji namreč šole ustanavljajo oz. ukinjajo z uredbo predsednika republike na predlog ministrov za izobraževanje in finance. Sklep tudi izpostavlja, da je ministrstvo za izobraževanje pristojnost urejanja mreže šol s slovenskim učnim jezikom oz. dvojezičnih slovensko-italijanskih šol podelilo generalni direktorici Deželnega šolskega urada za FJK. Načrtovano združevanje slovenskih ravnateljstev je vznemirilo slovensko manjšino v Italiji. Njeni predstavniki so med drugim poudarjali, da slovenske šole v Italiji ščiti Londonski memorandum iz leta 1954. Na to vprašanje so opozorili tudi ob nedavnem srečanju s slovenskim premierjem Robertom Golobom in na sestanku omizja za vprašanja slovenske manjšine v Italiji
Spoznanje več, predsodek manj
Civilna iniciativa Prebudimo Slovenijo je v sodelovanju s Slovensko matico novembra pripravila okroglo mizo z naslovom »Mediji danes«. Na njej so o pomenu medijev, političnih vplivih na njih in tudi njihovem vplivu na družbo spregovorili profesor na Fakulteti za družbene vede dr. Igor Lukšič, nekdanji predsednik programskega sveta RTVS in profesor dr. Peter Gregorčič, direktorica Televizije Slovenija Ksenija Horvat in novinar Domovine Peter Merše. Delu te okrogle mize ste lahko prisluhnili v tokratni oddaji »Spoznanje več, predsodek manj«.