V spomin preminulemu Borisu Pahorju

V sredo, 29. januarja 2014 je družbeno-politični krožek Škofijska strela na Škofijski klasični gimnaziji v šolski knjižnici pripravil pogovor s pisateljem (že takrat) častitljive starosti, Borisom Pahorjem. Nagovor mladim je zajemal predvsem njegovo bridko doživljanje fašizma, ki ga je zaznamoval že v otroštvu, ko je doživel požig Narodnega doma v Trstu. Spregovoril je tudi o sodelovanju z Edvardom Kocbekom v slavnem intervjuju iz leta 1975, v katerem je razkril poboj razoroženih domobrancev po koncu druge svetovne vojne. Borisa Pahorja so teptali vsi trije totalitarizmi 20. stoletja fašizem, nacizem in komunizem in da se kaj takega ne bi še kdaj ponovilo, je mladim položil na srce, naj z ljubeznijo delajo za svojo domovino.

Jože Bartolj

kultura literatura Boris Pahor v spomin Borisu Pahorju

7. 6. 2022
V spomin preminulemu Borisu Pahorju

V sredo, 29. januarja 2014 je družbeno-politični krožek Škofijska strela na Škofijski klasični gimnaziji v šolski knjižnici pripravil pogovor s pisateljem (že takrat) častitljive starosti, Borisom Pahorjem. Nagovor mladim je zajemal predvsem njegovo bridko doživljanje fašizma, ki ga je zaznamoval že v otroštvu, ko je doživel požig Narodnega doma v Trstu. Spregovoril je tudi o sodelovanju z Edvardom Kocbekom v slavnem intervjuju iz leta 1975, v katerem je razkril poboj razoroženih domobrancev po koncu druge svetovne vojne. Borisa Pahorja so teptali vsi trije totalitarizmi 20. stoletja fašizem, nacizem in komunizem in da se kaj takega ne bi še kdaj ponovilo, je mladim položil na srce, naj z ljubeznijo delajo za svojo domovino.

Jože Bartolj

VEČ ...|7. 6. 2022
V spomin preminulemu Borisu Pahorju

V sredo, 29. januarja 2014 je družbeno-politični krožek Škofijska strela na Škofijski klasični gimnaziji v šolski knjižnici pripravil pogovor s pisateljem (že takrat) častitljive starosti, Borisom Pahorjem. Nagovor mladim je zajemal predvsem njegovo bridko doživljanje fašizma, ki ga je zaznamoval že v otroštvu, ko je doživel požig Narodnega doma v Trstu. Spregovoril je tudi o sodelovanju z Edvardom Kocbekom v slavnem intervjuju iz leta 1975, v katerem je razkril poboj razoroženih domobrancev po koncu druge svetovne vojne. Borisa Pahorja so teptali vsi trije totalitarizmi 20. stoletja fašizem, nacizem in komunizem in da se kaj takega ne bi še kdaj ponovilo, je mladim položil na srce, naj z ljubeznijo delajo za svojo domovino.

Jože Bartolj

kulturaliteraturaBoris Pahorv spomin Borisu Pahorju

Od slike do besede
VEČ ...|14. 10. 2025
Zakaj pisati, Eseji in drugi zapisi, Drago Jančar, prva oddaja

V oddaji Od slike do besede smo slišali uvodne misli iz zadnje knjige pisatelja Draga Jančarja ZAKAJ PISATI. 

Zakaj pisati, Eseji in drugi zapisi, Drago Jančar, prva oddaja

V oddaji Od slike do besede smo slišali uvodne misli iz zadnje knjige pisatelja Draga Jančarja ZAKAJ PISATI. 

Mateja Subotičanec

Od slike do besede
Zakaj pisati, Eseji in drugi zapisi, Drago Jančar, prva oddaja

V oddaji Od slike do besede smo slišali uvodne misli iz zadnje knjige pisatelja Draga Jančarja ZAKAJ PISATI. 

VEČ ...|14. 10. 2025
Zakaj pisati, Eseji in drugi zapisi, Drago Jančar, prva oddaja

V oddaji Od slike do besede smo slišali uvodne misli iz zadnje knjige pisatelja Draga Jančarja ZAKAJ PISATI. 

Mateja Subotičanec

Od slike do besede
VEČ ...|7. 10. 2025
Alojz Rebula, pisatelj in jezik

O pisatelju Alojzu Rebuli in o njegovem jeziku nam je govorila Vilma Purič, slišali pa smo tudi besede pisatelja samega.

Alojz Rebula, pisatelj in jezik

O pisatelju Alojzu Rebuli in o njegovem jeziku nam je govorila Vilma Purič, slišali pa smo tudi besede pisatelja samega.

Mateja Subotičanec

Od slike do besede
Alojz Rebula, pisatelj in jezik

O pisatelju Alojzu Rebuli in o njegovem jeziku nam je govorila Vilma Purič, slišali pa smo tudi besede pisatelja samega.

VEČ ...|7. 10. 2025
Alojz Rebula, pisatelj in jezik

O pisatelju Alojzu Rebuli in o njegovem jeziku nam je govorila Vilma Purič, slišali pa smo tudi besede pisatelja samega.

Mateja Subotičanec

Od slike do besede
VEČ ...|30. 9. 2025
Jordan B. Petrson: Mi, ki se bojujemo z Bogom

O knjigi Jordana B. Petrsona smo se pogovarjali s prevajalcem knjige MI, KI SE BOJUJEMO Z BOGOM, Nikijem Neubauerjem.

Jordan B. Petrson: Mi, ki se bojujemo z Bogom

O knjigi Jordana B. Petrsona smo se pogovarjali s prevajalcem knjige MI, KI SE BOJUJEMO Z BOGOM, Nikijem Neubauerjem.

Mateja Subotičanec

Od slike do besede
Jordan B. Petrson: Mi, ki se bojujemo z Bogom

O knjigi Jordana B. Petrsona smo se pogovarjali s prevajalcem knjige MI, KI SE BOJUJEMO Z BOGOM, Nikijem Neubauerjem.

VEČ ...|30. 9. 2025
Jordan B. Petrson: Mi, ki se bojujemo z Bogom

O knjigi Jordana B. Petrsona smo se pogovarjali s prevajalcem knjige MI, KI SE BOJUJEMO Z BOGOM, Nikijem Neubauerjem.

Mateja Subotičanec

Od slike do besede
VEČ ...|23. 9. 2025
Jože Faganel o pisatelju akademiku Alojzu Rebuli

V oddaji je bil z nami Jože Faganel, govoril je o delih pisatelja akademika Alojza Rebule.

Jože Faganel o pisatelju akademiku Alojzu Rebuli

V oddaji je bil z nami Jože Faganel, govoril je o delih pisatelja akademika Alojza Rebule.

Mateja Subotičanec

Od slike do besede
Jože Faganel o pisatelju akademiku Alojzu Rebuli

V oddaji je bil z nami Jože Faganel, govoril je o delih pisatelja akademika Alojza Rebule.

VEČ ...|23. 9. 2025
Jože Faganel o pisatelju akademiku Alojzu Rebuli

V oddaji je bil z nami Jože Faganel, govoril je o delih pisatelja akademika Alojza Rebule.

Mateja Subotičanec

Od slike do besede
VEČ ...|16. 9. 2025
Poljanski rokopis, prva oddaja

Poljanski rokopis nam dobri dve stoletji po zapisu, posreduje literarno oblikovan svet srednjeveške in baročne kontemplacije v bralno izkustvo, ki je hkrati poetično in literarno, asketično in duhovno. To je prvovrstna slovenska baročna pripoved z viri v nemški in latinski krščanski kulturi. Več o Poljanskem rokopisu nam je povedal dr. Matija Ogrin, ki imam veliko zaslug, da to knjigo lahko vzamemo v roke. 

Poljanski rokopis, prva oddaja

Poljanski rokopis nam dobri dve stoletji po zapisu, posreduje literarno oblikovan svet srednjeveške in baročne kontemplacije v bralno izkustvo, ki je hkrati poetično in literarno, asketično in duhovno. To je prvovrstna slovenska baročna pripoved z viri v nemški in latinski krščanski kulturi. Več o Poljanskem rokopisu nam je povedal dr. Matija Ogrin, ki imam veliko zaslug, da to knjigo lahko vzamemo v roke. 

Mateja Subotičanec

pogovor spomin

Od slike do besede
Poljanski rokopis, prva oddaja

Poljanski rokopis nam dobri dve stoletji po zapisu, posreduje literarno oblikovan svet srednjeveške in baročne kontemplacije v bralno izkustvo, ki je hkrati poetično in literarno, asketično in duhovno. To je prvovrstna slovenska baročna pripoved z viri v nemški in latinski krščanski kulturi. Več o Poljanskem rokopisu nam je povedal dr. Matija Ogrin, ki imam veliko zaslug, da to knjigo lahko vzamemo v roke. 

VEČ ...|16. 9. 2025
Poljanski rokopis, prva oddaja

Poljanski rokopis nam dobri dve stoletji po zapisu, posreduje literarno oblikovan svet srednjeveške in baročne kontemplacije v bralno izkustvo, ki je hkrati poetično in literarno, asketično in duhovno. To je prvovrstna slovenska baročna pripoved z viri v nemški in latinski krščanski kulturi. Več o Poljanskem rokopisu nam je povedal dr. Matija Ogrin, ki imam veliko zaslug, da to knjigo lahko vzamemo v roke. 

Mateja Subotičanec

pogovor spomin

Od slike do besede
VEČ ...|9. 9. 2025
David Movrin o pisatelju Alojzu Rebuli

Dr. David Movrin je strokovnjak za kulturo srednjega veka in humanizma in se posveča recepciji antike v novejših obdobjih.  Med mnogimi vabljenimi na simpozij ob stoletnici rojstva pisatelja akademika Alojza Rebule je govoril o svojem pogledu na pisatelja.

David Movrin o pisatelju Alojzu Rebuli

Dr. David Movrin je strokovnjak za kulturo srednjega veka in humanizma in se posveča recepciji antike v novejših obdobjih.  Med mnogimi vabljenimi na simpozij ob stoletnici rojstva pisatelja akademika Alojza Rebule je govoril o svojem pogledu na pisatelja.

Mateja Subotičanec

družba kultura pogovor spomin

Od slike do besede
David Movrin o pisatelju Alojzu Rebuli

Dr. David Movrin je strokovnjak za kulturo srednjega veka in humanizma in se posveča recepciji antike v novejših obdobjih.  Med mnogimi vabljenimi na simpozij ob stoletnici rojstva pisatelja akademika Alojza Rebule je govoril o svojem pogledu na pisatelja.

VEČ ...|9. 9. 2025
David Movrin o pisatelju Alojzu Rebuli

Dr. David Movrin je strokovnjak za kulturo srednjega veka in humanizma in se posveča recepciji antike v novejših obdobjih.  Med mnogimi vabljenimi na simpozij ob stoletnici rojstva pisatelja akademika Alojza Rebule je govoril o svojem pogledu na pisatelja.

Mateja Subotičanec

družba kultura pogovor spomin

Od slike do besede
VEČ ...|2. 9. 2025
Moja zbirka, Nikiforos Vrettakos, druga oddaja

V drugi oddaji o poeziji Nikiforosa Vrettakosa je bila z nami prevajalka Dragica Fabjan Andritsakos. Knjiga Moja zbirka je izšla pri založbi KUD Logos.

Moja zbirka, Nikiforos Vrettakos, druga oddaja

V drugi oddaji o poeziji Nikiforosa Vrettakosa je bila z nami prevajalka Dragica Fabjan Andritsakos. Knjiga Moja zbirka je izšla pri založbi KUD Logos.

Mateja Subotičanec

poezija

Od slike do besede
Moja zbirka, Nikiforos Vrettakos, druga oddaja

V drugi oddaji o poeziji Nikiforosa Vrettakosa je bila z nami prevajalka Dragica Fabjan Andritsakos. Knjiga Moja zbirka je izšla pri založbi KUD Logos.

VEČ ...|2. 9. 2025
Moja zbirka, Nikiforos Vrettakos, druga oddaja

V drugi oddaji o poeziji Nikiforosa Vrettakosa je bila z nami prevajalka Dragica Fabjan Andritsakos. Knjiga Moja zbirka je izšla pri založbi KUD Logos.

Mateja Subotičanec

poezija

Od slike do besede
VEČ ...|26. 8. 2025
Pokop žrtev komunističnih zločinov

Žrtve komunističnih zločinov zaslužijo dostojen pokop, na to je pred kratkim opozoril evropski parlament. V oddaji Od slike do besede smo poslušali Andreja Finka.

Pokop žrtev komunističnih zločinov

Žrtve komunističnih zločinov zaslužijo dostojen pokop, na to je pred kratkim opozoril evropski parlament. V oddaji Od slike do besede smo poslušali Andreja Finka.

Mateja Subotičanec

Od slike do besede
Pokop žrtev komunističnih zločinov

Žrtve komunističnih zločinov zaslužijo dostojen pokop, na to je pred kratkim opozoril evropski parlament. V oddaji Od slike do besede smo poslušali Andreja Finka.

VEČ ...|26. 8. 2025
Pokop žrtev komunističnih zločinov

Žrtve komunističnih zločinov zaslužijo dostojen pokop, na to je pred kratkim opozoril evropski parlament. V oddaji Od slike do besede smo poslušali Andreja Finka.

Mateja Subotičanec

Android Google Podcasts Apple Podcasts RSS
Navodila za naročanje
Od slike do besede
V oddaji Od slike do besede gre za poglobljeno podajanje širše kulturnih in umetnostnih tem, ki se vežejo na literaturo, gledališče, glasbo, upodobitvene umetnosti … V njej najdejo mesto za pogovor avtorji, kritiki in preizpraševalci oz interpreti umetniških del. Oddaja je namenjena izobraženi publiki s posluhom za teme, ki so se in se pojavljajo v umetnosti. V oddaji gostimo številne nagrajence različnih nazorov in umetniških področij, ki predstavljajo in razmišljali o svojem delu in o širšem kontekstu umetnosti.
Mateja Subotičanec

Mateja Subotičanec

Priporočamo
|
Aktualno

Slovencem po svetu in domovini
VEČ ...|16. 10. 2025
Za rojake več sredstev iz proračuna

Državna proračuna za prihodnji dve leti predvidevata občutno povečanje sredstev za rojake v sosednjih državah in izseljenstvu. S tem se je danes seznanila pristojna komisija državnega zbora. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je povedal, da je za prihodnje leto predvidenih 12,8 milijona, za leto 2027 pa okrog 13,4 milijona evrov. Te številke je označil za spodbudne in razveseljive. Ob tem je izrazil zadovoljstvo, ker so uspeli sredstva zagotoviti tudi pri drugih resorjih in iz drugih virov. Še posebej je omenil sodelovanje na področju gospodarstva, športa in kulture. Minister se je strinjal s pobudama predsednice komisije Suzane Lep Šimenko (SDS) in poslanca Franca Medica (NSi), da bi v prihodnje še povečali sredstva, namenjena za delovanje Slovencev po svetu. Pri tem je bilo govora tudi o financiranju poslovnih subjektov in društev prek javne agencije Spirit Slovenija.

Za rojake več sredstev iz proračuna

Državna proračuna za prihodnji dve leti predvidevata občutno povečanje sredstev za rojake v sosednjih državah in izseljenstvu. S tem se je danes seznanila pristojna komisija državnega zbora. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je povedal, da je za prihodnje leto predvidenih 12,8 milijona, za leto 2027 pa okrog 13,4 milijona evrov. Te številke je označil za spodbudne in razveseljive. Ob tem je izrazil zadovoljstvo, ker so uspeli sredstva zagotoviti tudi pri drugih resorjih in iz drugih virov. Še posebej je omenil sodelovanje na področju gospodarstva, športa in kulture. Minister se je strinjal s pobudama predsednice komisije Suzane Lep Šimenko (SDS) in poslanca Franca Medica (NSi), da bi v prihodnje še povečali sredstva, namenjena za delovanje Slovencev po svetu. Pri tem je bilo govora tudi o financiranju poslovnih subjektov in društev prek javne agencije Spirit Slovenija.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Sol in luč
VEČ ...|14. 10. 2025
Predstavljamo knjigo Založbe Ognjišče: Andrea in Max Lucado, Povej svojim skrbem, kako velik je tvoj Bog.

Veliko mladih si vprašanja, kako premagati zaskrbljenost, nikoli ne zastavi in zato nanj tudi ne najde odgovora. Prepričani so, da je zaskrbljenost pač sestavni del našega življenja, kar deloma drži. A čeprav so skrbi del življenja, ne smemo dovoliti, da bi se nas zaradi njih polastila tesnoba in nas ohromila. Dobra novica je, da se lahko naučimo zaskrbljenost obvladovati, preden ona obvlada nas. Tako pravita avtorja knjige Max in Andrea Lucado, ki sta jo naslovila »Povej svojim skrbem, kako velik je tvoj Bog«. Knjiga je izšla pri Založbi Ognjišče, nekaj odlomkov pa smo prebrali v tokratni oddaji Sol in luč.

Predstavljamo knjigo Založbe Ognjišče: Andrea in Max Lucado, Povej svojim skrbem, kako velik je tvoj Bog.

Veliko mladih si vprašanja, kako premagati zaskrbljenost, nikoli ne zastavi in zato nanj tudi ne najde odgovora. Prepričani so, da je zaskrbljenost pač sestavni del našega življenja, kar deloma drži. A čeprav so skrbi del življenja, ne smemo dovoliti, da bi se nas zaradi njih polastila tesnoba in nas ohromila. Dobra novica je, da se lahko naučimo zaskrbljenost obvladovati, preden ona obvlada nas. Tako pravita avtorja knjige Max in Andrea Lucado, ki sta jo naslovila »Povej svojim skrbem, kako velik je tvoj Bog«. Knjiga je izšla pri Založbi Ognjišče, nekaj odlomkov pa smo prebrali v tokratni oddaji Sol in luč.

Tadej Sadar

Naš pogled
VEČ ...|14. 10. 2025
Rok Mihevc: Obletnica valete, ki je prinesla več kot spomine

Zadnjič smo imeli obletnico valete. 20 let. Kar nekaj časa torej od zadnjega stika z osnovnošolskimi klopmi, učitelji in sošolci. Tako kot vsakemu, tudi mene spomini na osnovnošolske čase obdajajo z lepimi in manj lepimi trenutki. Mešane občutke dobim, ko pomislim na svoje sošolce. Razumeli smo se povprečno, z nekaterimi smo ohranili stike, z drugimi smo se srečevali zgolj priložnostno v trgovini ali na kakšni prireditvi, s tistimi, ki so se odselili, pa se nismo videli praktično od valete.

Rok Mihevc: Obletnica valete, ki je prinesla več kot spomine

Zadnjič smo imeli obletnico valete. 20 let. Kar nekaj časa torej od zadnjega stika z osnovnošolskimi klopmi, učitelji in sošolci. Tako kot vsakemu, tudi mene spomini na osnovnošolske čase obdajajo z lepimi in manj lepimi trenutki. Mešane občutke dobim, ko pomislim na svoje sošolce. Razumeli smo se povprečno, z nekaterimi smo ohranili stike, z drugimi smo se srečevali zgolj priložnostno v trgovini ali na kakšni prireditvi, s tistimi, ki so se odselili, pa se nismo videli praktično od valete.

Rok Mihevc

komentar

Doživetja narave
VEČ ...|10. 10. 2025
V kakšnem stanju je danes Blejsko jezero in kako je bilo nekoč?

Posvetili smo se Blejskemu jezeru in njegovi kakovosti, ki jo spremljajo že pol stoletja. Ob jubileju je novo podobo dobila čolnarna ob jezeru, ki povezuje tradicijo, naravo in sodobno skrb za okolje. Naša gostja je bila direktorica Urada za stanje okolja dr. Nataša Sovič, ki je predstavila, kaj kažejo podatki in zakaj je dolgoročno spremljanje voda ključno za varovanje okolja. V uvodu pa je podpredsednik Gorske reševalne zveze Miha Primc opozoril na razmere v gorah s pogledom na tragično nesrečo pod Toscem.

V kakšnem stanju je danes Blejsko jezero in kako je bilo nekoč?

Posvetili smo se Blejskemu jezeru in njegovi kakovosti, ki jo spremljajo že pol stoletja. Ob jubileju je novo podobo dobila čolnarna ob jezeru, ki povezuje tradicijo, naravo in sodobno skrb za okolje. Naša gostja je bila direktorica Urada za stanje okolja dr. Nataša Sovič, ki je predstavila, kaj kažejo podatki in zakaj je dolgoročno spremljanje voda ključno za varovanje okolja. V uvodu pa je podpredsednik Gorske reševalne zveze Miha Primc opozoril na razmere v gorah s pogledom na tragično nesrečo pod Toscem.

Blaž Lesnik

BledjezeroBlejsko jezeroMišcakakovost vodevarovanje okoljavarnostgorenesrečerazmere v gorah

Komentar tedna
VEČ ...|17. 10. 2025
Kam se je izgubil Hrovatin?

Avtorica se po šestdesetih letih vrača k svoji mladostni ljubezni – Georgeu Orwellu, čigar roman je leta 1967 prvič prevedla v slovenščino, ko je bil Orwell še prepovedan v vzhodni Evropi. Danes raziskuje Orwellov sprejem na vzhodu in sodeluje z George Orwell Society, kjer je objavila članke o prevajanju njegovih del. Ob raziskovanju Živalske farme pa jo je prevzela skrivnostna usoda ilustratorja Karla Hrovatina, avtorja naslovnice z značilnim prašičem iz leta 1970 – umetnika, o katerem danes ne ve nihče ničesar. Zato se je odločila, da ga poskusi najti.

Kam se je izgubil Hrovatin?

Avtorica se po šestdesetih letih vrača k svoji mladostni ljubezni – Georgeu Orwellu, čigar roman je leta 1967 prvič prevedla v slovenščino, ko je bil Orwell še prepovedan v vzhodni Evropi. Danes raziskuje Orwellov sprejem na vzhodu in sodeluje z George Orwell Society, kjer je objavila članke o prevajanju njegovih del. Ob raziskovanju Živalske farme pa jo je prevzela skrivnostna usoda ilustratorja Karla Hrovatina, avtorja naslovnice z značilnim prašičem iz leta 1970 – umetnika, o katerem danes ne ve nihče ničesar. Zato se je odločila, da ga poskusi najti.

Alenka Puhar

komentar

Kulturni utrinki
VEČ ...|17. 10. 2025
Mednarodno zborovsko tekmovanja Gallus – Maribor

Mariborska Dvorana Union bo ta konec tedna spet postala prizorišče znamenitega Mednarodnega zborovskega tekmovanja Gallus – Maribor, ki slovi kot eno najzahtevnejših. Od petka do nedelje se bo predstavilo osem zborov in letošnji zmagovalec se bo leto pozneje uvrstil na tekmovanje za Veliko zborovsko nagrado Evrope.

Mednarodno zborovsko tekmovanja Gallus – Maribor

Mariborska Dvorana Union bo ta konec tedna spet postala prizorišče znamenitega Mednarodnega zborovskega tekmovanja Gallus – Maribor, ki slovi kot eno najzahtevnejših. Od petka do nedelje se bo predstavilo osem zborov in letošnji zmagovalec se bo leto pozneje uvrstil na tekmovanje za Veliko zborovsko nagrado Evrope.

Jože Bartolj

kulturaglasbaMednarodno zborovsko tekmovanja Gallus – Maribor

Komentar tedna
VEČ ...|17. 10. 2025
Kam se je izgubil Hrovatin?

Avtorica se po šestdesetih letih vrača k svoji mladostni ljubezni – Georgeu Orwellu, čigar roman je leta 1967 prvič prevedla v slovenščino, ko je bil Orwell še prepovedan v vzhodni Evropi. Danes raziskuje Orwellov sprejem na vzhodu in sodeluje z George Orwell Society, kjer je objavila članke o prevajanju njegovih del. Ob raziskovanju Živalske farme pa jo je prevzela skrivnostna usoda ilustratorja Karla Hrovatina, avtorja naslovnice z značilnim prašičem iz leta 1970 – umetnika, o katerem danes ne ve nihče ničesar. Zato se je odločila, da ga poskusi najti.

Kam se je izgubil Hrovatin?

Avtorica se po šestdesetih letih vrača k svoji mladostni ljubezni – Georgeu Orwellu, čigar roman je leta 1967 prvič prevedla v slovenščino, ko je bil Orwell še prepovedan v vzhodni Evropi. Danes raziskuje Orwellov sprejem na vzhodu in sodeluje z George Orwell Society, kjer je objavila članke o prevajanju njegovih del. Ob raziskovanju Živalske farme pa jo je prevzela skrivnostna usoda ilustratorja Karla Hrovatina, avtorja naslovnice z značilnim prašičem iz leta 1970 – umetnika, o katerem danes ne ve nihče ničesar. Zato se je odločila, da ga poskusi najti.

Alenka Puhar

komentar

Spominjamo se
VEČ ...|17. 10. 2025
Spominjamo se dne 17. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 17. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Kuhajmo s sestro Nikolino
VEČ ...|17. 10. 2025
Chilli con carne

Preizkušen recept nam je poslala poslušalka Mateja. Z Za 4 osebe potrebujemo: 2 čebuli, 4 stroki česna, olje, 500 g mletega govejega podplečja, 2 žlički rdeče paprike v prahu, 250 g pelatov, 1 žlička sladkorja, origano, 100 g rdeče paprike, 100 g zelene paprike ,2 zelena čilija (približno 50g), 1 žlička temne čokolade v prahu, 2 lovorjeva lista, 1 l vode, sol, 120 g koruze, 230 g rdečega fižola iz pločevinke, 1/2 žličke kumine v prahu, 1 žlica svežega sesekljanega peteršilja, poper, čili v prahu. Priprava: Na olju prepražimo sesekljano čebulo in sesekljan česen. Ko čebula postekleni, dodamo mleto meso. Pražimo in mešamo tako dolgo, da se meso razpusti in nekoliko porjavi. Potresemo z mleto sladko papriko, premešamo in pražimo še kakšno minuto. Nato dodamo pelate, žličko sladkorja, origano, kumino v prahu, sesekljano rdečo in zeleno papriko, sesekljan čili, ki smo mu odstranili semena, čokolado v prahu in lovorjeva lista. Prilijemo 1 l vode, solimo po okusu in pokrijemo posodo. Po 40 minutah kuhanja na nizki temperaturi primešamo koruzo in fižol. Znova pokrijemo posodo in kuhamo še 10 minut. Ko je jed kuhana, vmešamo sesekljan peteršilj in dodamo mleti poper. Če imamo radi pikantne jedi, dodamo mleti čili. Oglasila se je še poslušalka Barbka, ki pa to jed pripravlja tako, da iz mletega mesa oblikuje kroglice v velikosti lešnika, doda še jajce, drobtine, sesekljano čebulo in strt česen ter pikantno začini. Te kroglice na olju opečemo z vseh strani. 

Chilli con carne

Preizkušen recept nam je poslala poslušalka Mateja. Z Za 4 osebe potrebujemo: 2 čebuli, 4 stroki česna, olje, 500 g mletega govejega podplečja, 2 žlički rdeče paprike v prahu, 250 g pelatov, 1 žlička sladkorja, origano, 100 g rdeče paprike, 100 g zelene paprike ,2 zelena čilija (približno 50g), 1 žlička temne čokolade v prahu, 2 lovorjeva lista, 1 l vode, sol, 120 g koruze, 230 g rdečega fižola iz pločevinke, 1/2 žličke kumine v prahu, 1 žlica svežega sesekljanega peteršilja, poper, čili v prahu. Priprava: Na olju prepražimo sesekljano čebulo in sesekljan česen. Ko čebula postekleni, dodamo mleto meso. Pražimo in mešamo tako dolgo, da se meso razpusti in nekoliko porjavi. Potresemo z mleto sladko papriko, premešamo in pražimo še kakšno minuto. Nato dodamo pelate, žličko sladkorja, origano, kumino v prahu, sesekljano rdečo in zeleno papriko, sesekljan čili, ki smo mu odstranili semena, čokolado v prahu in lovorjeva lista. Prilijemo 1 l vode, solimo po okusu in pokrijemo posodo. Po 40 minutah kuhanja na nizki temperaturi primešamo koruzo in fižol. Znova pokrijemo posodo in kuhamo še 10 minut. Ko je jed kuhana, vmešamo sesekljan peteršilj in dodamo mleti poper. Če imamo radi pikantne jedi, dodamo mleti čili. Oglasila se je še poslušalka Barbka, ki pa to jed pripravlja tako, da iz mletega mesa oblikuje kroglice v velikosti lešnika, doda še jajce, drobtine, sesekljano čebulo in strt česen ter pikantno začini. Te kroglice na olju opečemo z vseh strani. 

Matjaž Merljak

kuhajmo

Copyright © Radio Ognjišče 2018-2025