V sredo, 29. januarja 2014 je družbeno-politični krožek Škofijska strela na Škofijski klasični gimnaziji v šolski knjižnici pripravil pogovor s pisateljem (že takrat) častitljive starosti, Borisom Pahorjem. Nagovor mladim je zajemal predvsem njegovo bridko doživljanje fašizma, ki ga je zaznamoval že v otroštvu, ko je doživel požig Narodnega doma v Trstu. Spregovoril je tudi o sodelovanju z Edvardom Kocbekom v slavnem intervjuju iz leta 1975, v katerem je razkril poboj razoroženih domobrancev po koncu druge svetovne vojne. Borisa Pahorja so teptali vsi trije totalitarizmi 20. stoletja fašizem, nacizem in komunizem in da se kaj takega ne bi še kdaj ponovilo, je mladim položil na srce, naj z ljubeznijo delajo za svojo domovino.
V sredo, 29. januarja 2014 je družbeno-politični krožek Škofijska strela na Škofijski klasični gimnaziji v šolski knjižnici pripravil pogovor s pisateljem (že takrat) častitljive starosti, Borisom Pahorjem. Nagovor mladim je zajemal predvsem njegovo bridko doživljanje fašizma, ki ga je zaznamoval že v otroštvu, ko je doživel požig Narodnega doma v Trstu. Spregovoril je tudi o sodelovanju z Edvardom Kocbekom v slavnem intervjuju iz leta 1975, v katerem je razkril poboj razoroženih domobrancev po koncu druge svetovne vojne. Borisa Pahorja so teptali vsi trije totalitarizmi 20. stoletja fašizem, nacizem in komunizem in da se kaj takega ne bi še kdaj ponovilo, je mladim položil na srce, naj z ljubeznijo delajo za svojo domovino.
V sredo, 29. januarja 2014 je družbeno-politični krožek Škofijska strela na Škofijski klasični gimnaziji v šolski knjižnici pripravil pogovor s pisateljem (že takrat) častitljive starosti, Borisom Pahorjem. Nagovor mladim je zajemal predvsem njegovo bridko doživljanje fašizma, ki ga je zaznamoval že v otroštvu, ko je doživel požig Narodnega doma v Trstu. Spregovoril je tudi o sodelovanju z Edvardom Kocbekom v slavnem intervjuju iz leta 1975, v katerem je razkril poboj razoroženih domobrancev po koncu druge svetovne vojne. Borisa Pahorja so teptali vsi trije totalitarizmi 20. stoletja fašizem, nacizem in komunizem in da se kaj takega ne bi še kdaj ponovilo, je mladim položil na srce, naj z ljubeznijo delajo za svojo domovino.
Od slike do besede
Slovensko Jezusovo življenje, ki se nam je ohranilo v Poljanskem rokopisu, je veliko baročno pripovedno delo 18. stoletja. Oddaja, v kateri je sodeloval dr. Matija Ogrin, urednik rokopisa, je posvečena Božji Materi Mariji.
Od slike do besede
Slovensko Jezusovo življenje, ki se nam je ohranilo v Poljanskem rokopisu, je veliko baročno pripovedno delo 18. stoletja. Oddaja, v kateri je sodeloval dr. Matija Ogrin, urednik rokopisa, je posvečena Božji Materi Mariji.
Od slike do besede
Tokrat smo se v oddaji Od slike do besede ustavili pri pisanju. Z nami je bil avtor knjige Veščina pisanja Peter Svetina.
Od slike do besede
Tokrat smo se v oddaji Od slike do besede ustavili pri pisanju. Z nami je bil avtor knjige Veščina pisanja Peter Svetina.
Od slike do besede
V oddaji Od slike do besede smo slišali uvodne misli iz zadnje knjige pisatelja Draga Jančarja ZAKAJ PISATI.
Od slike do besede
V oddaji Od slike do besede smo slišali uvodne misli iz zadnje knjige pisatelja Draga Jančarja ZAKAJ PISATI.
Od slike do besede
O pisatelju Alojzu Rebuli in o njegovem jeziku nam je govorila Vilma Purič, slišali pa smo tudi besede pisatelja samega.
Od slike do besede
O pisatelju Alojzu Rebuli in o njegovem jeziku nam je govorila Vilma Purič, slišali pa smo tudi besede pisatelja samega.
Od slike do besede
O knjigi Jordana B. Petrsona smo se pogovarjali s prevajalcem knjige MI, KI SE BOJUJEMO Z BOGOM, Nikijem Neubauerjem.
Od slike do besede
O knjigi Jordana B. Petrsona smo se pogovarjali s prevajalcem knjige MI, KI SE BOJUJEMO Z BOGOM, Nikijem Neubauerjem.
Od slike do besede
V oddaji je bil z nami Jože Faganel, govoril je o delih pisatelja akademika Alojza Rebule.
Od slike do besede
V oddaji je bil z nami Jože Faganel, govoril je o delih pisatelja akademika Alojza Rebule.
Od slike do besede
Poljanski rokopis nam dobri dve stoletji po zapisu, posreduje literarno oblikovan svet srednjeveške in baročne kontemplacije v bralno izkustvo, ki je hkrati poetično in literarno, asketično in duhovno. To je prvovrstna slovenska baročna pripoved z viri v nemški in latinski krščanski kulturi. Več o Poljanskem rokopisu nam je povedal dr. Matija Ogrin, ki imam veliko zaslug, da to knjigo lahko vzamemo v roke.
Od slike do besede
Poljanski rokopis nam dobri dve stoletji po zapisu, posreduje literarno oblikovan svet srednjeveške in baročne kontemplacije v bralno izkustvo, ki je hkrati poetično in literarno, asketično in duhovno. To je prvovrstna slovenska baročna pripoved z viri v nemški in latinski krščanski kulturi. Več o Poljanskem rokopisu nam je povedal dr. Matija Ogrin, ki imam veliko zaslug, da to knjigo lahko vzamemo v roke.
Od slike do besede
Dr. David Movrin je strokovnjak za kulturo srednjega veka in humanizma in se posveča recepciji antike v novejših obdobjih. Med mnogimi vabljenimi na simpozij ob stoletnici rojstva pisatelja akademika Alojza Rebule je govoril o svojem pogledu na pisatelja.
Od slike do besede
Dr. David Movrin je strokovnjak za kulturo srednjega veka in humanizma in se posveča recepciji antike v novejših obdobjih. Med mnogimi vabljenimi na simpozij ob stoletnici rojstva pisatelja akademika Alojza Rebule je govoril o svojem pogledu na pisatelja.

Pogovor o
V oddaji Pogovor o smo predstavili pokojninsko reformo. Predlog je septembra sprejel državni zbor, podporo mu je odrekel le en poslanec, nekaj se jih je vzdržalo. Nasprotniki, zbrani okoli takoimenovane Delavske koalicije, zbirajo referendumske podpise. Zakon nam je predstavil eden najboljših poznavalcev področja, ki je doslej sodeloval v mnogih pogajanjih, direktor pokojninske blagajne Marijan Papež.
Za življenje
Imago terapevta Meta in Rudi Tavčar sta govorila o vlogi starih staršev ter o skrbi za sozakonca. Tudi o hvaležnosti in potrpežljivosti.
Duhovna misel
Otroku so rekli, na s koščki sestavljalnice zloži zemljevid sveta. Naj se je še tako trudil, mu ni uspelo. Na to mu je nekdo svetoval. Poglej na hrbtno stran ...
Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Spoznanje več, predsodek manj
V oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil z nami pisatelj in duhovnik mag. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o misijonu v dekaniji Kranj, dobršen del oddaje pa smo posvetili tragičnemu dogodku v Novem mestu, kjer je skupina Romov do smrti pretepla 48 letnega domačina. Ali so smrt domačina povzročili Romi ali kriminalci? Kakšne bi bile lahko rešitve (le 20 odstotkov Romov konča osnovno šolo, večina jih živi od socialne pomoči in kriminala)?
Naš gost
Letošnji 70. osebni jubilej je bil le eden izmed razlogov, da smo v oddajo povabili duhovnega pomočnika v Župniji Ljubljana Koseze Štefana Pavlija. Med drugim je spregovoril tudi o diagnozi rak, ki ga je doletela pred dobrimi devetimi leti. Še vedno pa poln dobre volje in življenjske energije navdih in pogum za stopanje po vsakdanu prejema ob prebiranju Svetega pisma.
Ritem srca
Predstavili smo drugi del glasbene trilogije kanadskega glasbenika Dana Bremnesa, ki nosi naslov The Villain. Ta se po prvem delu, ki je nosil naslov The Hero, tokrat osredotoča na človeško temnejšo, manj popolno plat ... ki pa nas, kot avtor ugotavlja v pesmi Human, dela ljudi.
Slišali smo:
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Mladoskop
Skavti letos praznujejo petintrideset let delovanja v Sloveniji. Jubilej so obeležili s slavnostno prireditvijo pod geslom »Ogenj za vedno« v Festivalni dvorani v Ljubljani. Skavti vzgajajo otroke in mlade v duhu odgovornosti, pristnosti, samostojnosti in zdravja ter gradijo skupnost, ki jo povezuje vera in služenje drugemu. Združenje je bilo ustanovljeno marca leta 1990 kot prva katoliška mladinska organizacija po drugi svetovni vojni v Sloveniji in ena prvih v srednji in vzhodni Evropi. Na praznovanju je Maja Morela Čuk k pogovoru povabila Nejca Kurbusa, Katjo Repanšek ter Davida Horvata.
Kulturni utrinki
V župniji Slovenska Bistrica letos obnavljajo cerkveni zvonik. Ob obnovi so v vrhu zvonika naleteli na listine iz leta 1867 in 1900, ki jih želijo predstaviti in hkrati prebrati tudi novo listino, ki bo shranjena v časovni kapsuli našim zanamcem. Zgodovinsko obarvan večer na katerem bodo sodelovali: arhivska svetovalka mag. Liljana Urlep, umetnostna zgodovinarka dr. Simona Kostanjšek Brglez in tamkajšnji župnik Jani Družovec, bo v ponedeljek, 3. novembra, ob 18.30 uri v župnijski cerkvi sv. Jerneja v Slovenski Bistrici.