V spomin preminulemu Borisu Pahorju

V sredo, 29. januarja 2014 je družbeno-politični krožek Škofijska strela na Škofijski klasični gimnaziji v šolski knjižnici pripravil pogovor s pisateljem (že takrat) častitljive starosti, Borisom Pahorjem. Nagovor mladim je zajemal predvsem njegovo bridko doživljanje fašizma, ki ga je zaznamoval že v otroštvu, ko je doživel požig Narodnega doma v Trstu. Spregovoril je tudi o sodelovanju z Edvardom Kocbekom v slavnem intervjuju iz leta 1975, v katerem je razkril poboj razoroženih domobrancev po koncu druge svetovne vojne. Borisa Pahorja so teptali vsi trije totalitarizmi 20. stoletja fašizem, nacizem in komunizem in da se kaj takega ne bi še kdaj ponovilo, je mladim položil na srce, naj z ljubeznijo delajo za svojo domovino.

7. 6. 2022
V spomin preminulemu Borisu Pahorju

V sredo, 29. januarja 2014 je družbeno-politični krožek Škofijska strela na Škofijski klasični gimnaziji v šolski knjižnici pripravil pogovor s pisateljem (že takrat) častitljive starosti, Borisom Pahorjem. Nagovor mladim je zajemal predvsem njegovo bridko doživljanje fašizma, ki ga je zaznamoval že v otroštvu, ko je doživel požig Narodnega doma v Trstu. Spregovoril je tudi o sodelovanju z Edvardom Kocbekom v slavnem intervjuju iz leta 1975, v katerem je razkril poboj razoroženih domobrancev po koncu druge svetovne vojne. Borisa Pahorja so teptali vsi trije totalitarizmi 20. stoletja fašizem, nacizem in komunizem in da se kaj takega ne bi še kdaj ponovilo, je mladim položil na srce, naj z ljubeznijo delajo za svojo domovino.

Jože Bartolj

VEČ ...|7. 6. 2022
V spomin preminulemu Borisu Pahorju

V sredo, 29. januarja 2014 je družbeno-politični krožek Škofijska strela na Škofijski klasični gimnaziji v šolski knjižnici pripravil pogovor s pisateljem (že takrat) častitljive starosti, Borisom Pahorjem. Nagovor mladim je zajemal predvsem njegovo bridko doživljanje fašizma, ki ga je zaznamoval že v otroštvu, ko je doživel požig Narodnega doma v Trstu. Spregovoril je tudi o sodelovanju z Edvardom Kocbekom v slavnem intervjuju iz leta 1975, v katerem je razkril poboj razoroženih domobrancev po koncu druge svetovne vojne. Borisa Pahorja so teptali vsi trije totalitarizmi 20. stoletja fašizem, nacizem in komunizem in da se kaj takega ne bi še kdaj ponovilo, je mladim položil na srce, naj z ljubeznijo delajo za svojo domovino.

Jože Bartolj

kulturaliteraturaBoris Pahorv spomin Borisu Pahorju

Od slike do besede

VEČ ... |
Psihiatru dr. Jožetu Magdiču v spomin, spominska oddaja

Spominska oddaja, spomin na letos umrlega psihiatra dr. Jožeta Magdiča.

Psihiatru dr. Jožetu Magdiču v spomin, spominska oddaja

Spominska oddaja, spomin na letos umrlega psihiatra dr. Jožeta Magdiča.

pogovorspomin

Od slike do besede

Psihiatru dr. Jožetu Magdiču v spomin, spominska oddaja

Spominska oddaja, spomin na letos umrlega psihiatra dr. Jožeta Magdiča.

VEČ ...|30. 12. 2025
Psihiatru dr. Jožetu Magdiču v spomin, spominska oddaja

Spominska oddaja, spomin na letos umrlega psihiatra dr. Jožeta Magdiča.

Mateja Subotičanec

pogovorspomin

Od slike do besede

VEČ ... |
Novemu Orfeju naproti, Boris Šinigoj

Poslušali smo predstavitev knjige NOVEMU ORFEJU NAPROTI.  Gost oddaje je bil filozof, glasbenik in prevajalec Boris Šinigoj, knjiga je izšla pri založbi KUD Logos.

Novemu Orfeju naproti, Boris Šinigoj

Poslušali smo predstavitev knjige NOVEMU ORFEJU NAPROTI.  Gost oddaje je bil filozof, glasbenik in prevajalec Boris Šinigoj, knjiga je izšla pri založbi KUD Logos.

pogovorspominglasba

Od slike do besede

Novemu Orfeju naproti, Boris Šinigoj

Poslušali smo predstavitev knjige NOVEMU ORFEJU NAPROTI.  Gost oddaje je bil filozof, glasbenik in prevajalec Boris Šinigoj, knjiga je izšla pri založbi KUD Logos.

VEČ ...|23. 12. 2025
Novemu Orfeju naproti, Boris Šinigoj

Poslušali smo predstavitev knjige NOVEMU ORFEJU NAPROTI.  Gost oddaje je bil filozof, glasbenik in prevajalec Boris Šinigoj, knjiga je izšla pri založbi KUD Logos.

Mateja Subotičanec

pogovorspominglasba

Od slike do besede

VEČ ... |
Lepše vprašanje, gostja oddaje je Miljana Cunta

Predstavili smo knjigo založbe KUD Logos: LEPŠE VPRAŠANJE. Avtor je Glenn Hughes, gostja v studiu je bila pesnica in prevajalka Miljana Cunta.

Lepše vprašanje, gostja oddaje je Miljana Cunta

Predstavili smo knjigo založbe KUD Logos: LEPŠE VPRAŠANJE. Avtor je Glenn Hughes, gostja v studiu je bila pesnica in prevajalka Miljana Cunta.

pogovor

Od slike do besede

Lepše vprašanje, gostja oddaje je Miljana Cunta

Predstavili smo knjigo založbe KUD Logos: LEPŠE VPRAŠANJE. Avtor je Glenn Hughes, gostja v studiu je bila pesnica in prevajalka Miljana Cunta.

VEČ ...|16. 12. 2025
Lepše vprašanje, gostja oddaje je Miljana Cunta

Predstavili smo knjigo založbe KUD Logos: LEPŠE VPRAŠANJE. Avtor je Glenn Hughes, gostja v studiu je bila pesnica in prevajalka Miljana Cunta.

Mateja Subotičanec

pogovor

Od slike do besede

VEČ ... |
Akademik in pisatelj Alojz Rebula in njegove radijske igre

O radijskih igrah pisatelja in akademika Alojza Rebule nam je nekaj povedala Maja Lapornik.

Akademik in pisatelj Alojz Rebula in njegove radijske igre

O radijskih igrah pisatelja in akademika Alojza Rebule nam je nekaj povedala Maja Lapornik.

kulturaspomin

Od slike do besede

Akademik in pisatelj Alojz Rebula in njegove radijske igre

O radijskih igrah pisatelja in akademika Alojza Rebule nam je nekaj povedala Maja Lapornik.

VEČ ...|9. 12. 2025
Akademik in pisatelj Alojz Rebula in njegove radijske igre

O radijskih igrah pisatelja in akademika Alojza Rebule nam je nekaj povedala Maja Lapornik.

Mateja Subotičanec

kulturaspomin

Od slike do besede

VEČ ... |
Zlati jubilej zbora Antona Foersterja

Zbor Antona Foersterja praznuje zlati jubilej. V našem studi sta bila Damijana Božič-Močnik in Rado čuk, govorila sta o prehojeni poti tega zbora.

Zlati jubilej zbora Antona Foersterja

Zbor Antona Foersterja praznuje zlati jubilej. V našem studi sta bila Damijana Božič-Močnik in Rado čuk, govorila sta o prehojeni poti tega zbora.

Od slike do besede

Zlati jubilej zbora Antona Foersterja

Zbor Antona Foersterja praznuje zlati jubilej. V našem studi sta bila Damijana Božič-Močnik in Rado čuk, govorila sta o prehojeni poti tega zbora.

VEČ ...|2. 12. 2025
Zlati jubilej zbora Antona Foersterja

Zbor Antona Foersterja praznuje zlati jubilej. V našem studi sta bila Damijana Božič-Močnik in Rado čuk, govorila sta o prehojeni poti tega zbora.

Mateja Subotičanec

Od slike do besede

VEČ ... |
Dramska ustvarjalnost akademika Alojza Rebule.

O dramski ustvarjalnosti pisatelja Alojza Rebule je govoril Matej Venier, v drugem delu pa smo poslušali besede pisatelja samega.

Dramska ustvarjalnost akademika Alojza Rebule.

O dramski ustvarjalnosti pisatelja Alojza Rebule je govoril Matej Venier, v drugem delu pa smo poslušali besede pisatelja samega.

Od slike do besede

Dramska ustvarjalnost akademika Alojza Rebule.

O dramski ustvarjalnosti pisatelja Alojza Rebule je govoril Matej Venier, v drugem delu pa smo poslušali besede pisatelja samega.

VEČ ...|25. 11. 2025
Dramska ustvarjalnost akademika Alojza Rebule.

O dramski ustvarjalnosti pisatelja Alojza Rebule je govoril Matej Venier, v drugem delu pa smo poslušali besede pisatelja samega.

Mateja Subotičanec

Od slike do besede

VEČ ... |
Zakaj pisati

Pri založbi Slovenska matica so izšli eseji Draga Jančarja z nasovom Zakaj pisati. Gre za zbirko esejev o kulturnih, etičnih in v najširšem smislu tudi političnih vprašanjih našega časa, ki jih je avtor pisal v zadnjih nekaj letih. V današnji oddaji o izganjanju literature iz gledališča :)

Zakaj pisati

Pri založbi Slovenska matica so izšli eseji Draga Jančarja z nasovom Zakaj pisati. Gre za zbirko esejev o kulturnih, etičnih in v najširšem smislu tudi političnih vprašanjih našega časa, ki jih je avtor pisal v zadnjih nekaj letih. V današnji oddaji o izganjanju literature iz gledališča :)

kultura

Od slike do besede

Zakaj pisati

Pri založbi Slovenska matica so izšli eseji Draga Jančarja z nasovom Zakaj pisati. Gre za zbirko esejev o kulturnih, etičnih in v najširšem smislu tudi političnih vprašanjih našega časa, ki jih je avtor pisal v zadnjih nekaj letih. V današnji oddaji o izganjanju literature iz gledališča :)

VEČ ...|18. 11. 2025
Zakaj pisati

Pri založbi Slovenska matica so izšli eseji Draga Jančarja z nasovom Zakaj pisati. Gre za zbirko esejev o kulturnih, etičnih in v najširšem smislu tudi političnih vprašanjih našega časa, ki jih je avtor pisal v zadnjih nekaj letih. V današnji oddaji o izganjanju literature iz gledališča :)

Mateja Subotičanec

kultura

Od slike do besede

VEČ ... |
France Stele, druga oddaja, avtor je akademik dr. Milček Komelj

To je bila druga oddaja o knjigi, France Stele, spomini nanj, ki je izšla pri Slovenski matici in s pomočjo ZRC SAZU. Gost oddaje je bil avtor knjige akademik dr. Milček Komelj.

France Stele, druga oddaja, avtor je akademik dr. Milček Komelj

To je bila druga oddaja o knjigi, France Stele, spomini nanj, ki je izšla pri Slovenski matici in s pomočjo ZRC SAZU. Gost oddaje je bil avtor knjige akademik dr. Milček Komelj.

Od slike do besede

France Stele, druga oddaja, avtor je akademik dr. Milček Komelj

To je bila druga oddaja o knjigi, France Stele, spomini nanj, ki je izšla pri Slovenski matici in s pomočjo ZRC SAZU. Gost oddaje je bil avtor knjige akademik dr. Milček Komelj.

VEČ ...|11. 11. 2025
France Stele, druga oddaja, avtor je akademik dr. Milček Komelj

To je bila druga oddaja o knjigi, France Stele, spomini nanj, ki je izšla pri Slovenski matici in s pomočjo ZRC SAZU. Gost oddaje je bil avtor knjige akademik dr. Milček Komelj.

Mateja Subotičanec

Od slike do besede

Od slike do besede

V oddaji Od slike do besede gre za poglobljeno podajanje širše kulturnih in umetnostnih tem, ki se vežejo na literaturo, gledališče, glasbo, upodobitvene umetnosti … V njej najdejo mesto za pogovor avtorji, kritiki in preizpraševalci oz interpreti umetniških del. Oddaja je namenjena izobraženi publiki s posluhom za teme, ki so se in se pojavljajo v umetnosti. V oddaji gostimo številne nagrajence različnih nazorov in umetniških področij, ki predstavljajo in razmišljali o svojem delu in o širšem kontekstu umetnosti.

Mateja Subotičanec

Mateja Subotičanec

Priporočamo
|
Aktualno

Komentar tedna

VEČ ... |
Iz Egipta je lažje oditi kot iz sebe

Ena od pasti je zagotovo ta, da do konca leta, s finišem v decembru, pridobimo tudi nekaj nezaželenih kilogramov. Motivacija za odrekanje prigrizkom in sladkarijam naenkrat ni več v tem, da utrjuješ svojega duha in stisko daruješ, temveč v tem, da bi izgubila kar sem tekom leta pridelala. Temu zraven se kaj rado prilepi še ogledovanje v ogledalu, nečimrnost in napuh. Tako namesto tega, da bi rasle v ponižnosti dosežemo ravno nasprotni učinek.

Iz Egipta je lažje oditi kot iz sebe

Ena od pasti je zagotovo ta, da do konca leta, s finišem v decembru, pridobimo tudi nekaj nezaželenih kilogramov. Motivacija za odrekanje prigrizkom in sladkarijam naenkrat ni več v tem, da utrjuješ svojega duha in stisko daruješ, temveč v tem, da bi izgubila kar sem tekom leta pridelala. Temu zraven se kaj rado prilepi še ogledovanje v ogledalu, nečimrnost in napuh. Tako namesto tega, da bi rasle v ponižnosti dosežemo ravno nasprotni učinek.

Polonca Sokol

komentar

Doživetja narave

VEČ ... |
O kratkih zgodbah Jakobovih romarjev v Moji poti

Druženje prijateljev narave so oblikovali koraki Jakobovih romarjev, ki so lansko leto ob praznovanju 25. obletnice društva izdali knjigo kratkih romarskih zgodb Moja pot. Sveto leto se je sicer zaključilo, a v življenju ostajamo romarji. Goethe je izjavil, da je bila Evropa ustvarjena z romanjem v Kompostelo, Cankarjeve besede pa vabijo: »Tebi romar, je ukazano od nebes, da gledaš, kar drugim ni dano gledati, da poveš, kar drugim ni dano povedati.» Gostji ob 17. uri bosta predsednica Društva prijateljev poti sv. Jakoba Andreja Grahek in romarka Eva Čeč.

O kratkih zgodbah Jakobovih romarjev v Moji poti

Druženje prijateljev narave so oblikovali koraki Jakobovih romarjev, ki so lansko leto ob praznovanju 25. obletnice društva izdali knjigo kratkih romarskih zgodb Moja pot. Sveto leto se je sicer zaključilo, a v življenju ostajamo romarji. Goethe je izjavil, da je bila Evropa ustvarjena z romanjem v Kompostelo, Cankarjeve besede pa vabijo: »Tebi romar, je ukazano od nebes, da gledaš, kar drugim ni dano gledati, da poveš, kar drugim ni dano povedati.» Gostji ob 17. uri bosta predsednica Društva prijateljev poti sv. Jakoba Andreja Grahek in romarka Eva Čeč.

Blaž Lesnik

romanjeJakobove potiKompostelahojanaravapot

Duhovna misel

VEČ ... |
Skromnost kot bogastvo

Razumeti uboštvo, ki ga je učil sveti Frančišek, ni preprosto. Že Jezus je blagroval uboge na duhu. Še zdaleč ne gre samo za denar, gre predvsem za hierarhijo. Kdo služi komu? Denar človeku ali obratno!?

Skromnost kot bogastvo

Razumeti uboštvo, ki ga je učil sveti Frančišek, ni preprosto. Že Jezus je blagroval uboge na duhu. Še zdaleč ne gre samo za denar, gre predvsem za hierarhijo. Kdo služi komu? Denar človeku ali obratno!?

Tadej Sadar

duhovnost

Globine

VEČ ... |
Med korenine vere - #1 - uvodna oddaja

V novem ciklu se podajamo med korenine naše vere. Na potovanju v Staro zavezo, ki je s svojimi spisi oblikovala temelje civiliziranega sveta, bo naš vodnik škof Jurij Bizjak, odličen poznavalec zgodovine in Svetega pisma. V uvodni oddaji smo se dotaknili vprašanj, kot so: Zakaj je Staro zavezo težje brati kot Novo, kdaj je nastajala in v kakšnem jeziku? Slišali ste tudi, kaj je škofa Jurija pritegnilo k študiju Stare zaveze in kako razume okrutnost nekaterih njenih spisov. Priporočamo tudi ogled na youtube kanalu Radia Ognjišče.

Med korenine vere - #1 - uvodna oddaja

V novem ciklu se podajamo med korenine naše vere. Na potovanju v Staro zavezo, ki je s svojimi spisi oblikovala temelje civiliziranega sveta, bo naš vodnik škof Jurij Bizjak, odličen poznavalec zgodovine in Svetega pisma. V uvodni oddaji smo se dotaknili vprašanj, kot so: Zakaj je Staro zavezo težje brati kot Novo, kdaj je nastajala in v kakšnem jeziku? Slišali ste tudi, kaj je škofa Jurija pritegnilo k študiju Stare zaveze in kako razume okrutnost nekaterih njenih spisov. Priporočamo tudi ogled na youtube kanalu Radia Ognjišče.

Blaž Lesnik

duhovnostsveto pismobiblijaStara zaveza

Srečanja

VEČ ... |
Pogovor z notredamko s. Slavko Cekuta

V oddaji Srečanja smo gostili zelo prijetno sogovornico redovnico notredamko sestro Slavko Cekuta iz Novega mesta. Bila je katehistinja, delala je z mladimi in se več let kalila na misijonu njihovega reda v Albaniji. Danes je med drugim prostovoljka Škofijske karitas Novo mesto, obiskuje tudi starejše in onemogle v lokalnem Domu ter sodeluje v projektu Zdravilna beseda. Spregovorila je tudi o soočanju z boleznijo. Vse preizkušnje so jo spremenile in poglobile njeno duhovno življenje ter odnos do dela. 

Pogovor z notredamko s. Slavko Cekuta

V oddaji Srečanja smo gostili zelo prijetno sogovornico redovnico notredamko sestro Slavko Cekuta iz Novega mesta. Bila je katehistinja, delala je z mladimi in se več let kalila na misijonu njihovega reda v Albaniji. Danes je med drugim prostovoljka Škofijske karitas Novo mesto, obiskuje tudi starejše in onemogle v lokalnem Domu ter sodeluje v projektu Zdravilna beseda. Spregovorila je tudi o soočanju z boleznijo. Vse preizkušnje so jo spremenile in poglobile njeno duhovno življenje ter odnos do dela. 

Radio Ognjišče

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Jan Macarol o politiki, zdravstvu in umetni inteligenci 

Gostili smo Jana Macarola. Zase pravi, da je multipraktik, sicer pa je ustvarjalec vsebin, izvršni urednik City Magazine Slovenija in strokovnjak za družbena omrežja, vplivnostni marketing ter medijsko produkcijo, ki na področju vsebin in oglaševanja deluje že več kot 18 let. Dotaknili se bomo aktualnih tem, kot so slovenska politika, zdravstvo, umetna inteligenca ter položaj Slovenije v mednarodnem prostoru.

Jan Macarol o politiki, zdravstvu in umetni inteligenci 

Gostili smo Jana Macarola. Zase pravi, da je multipraktik, sicer pa je ustvarjalec vsebin, izvršni urednik City Magazine Slovenija in strokovnjak za družbena omrežja, vplivnostni marketing ter medijsko produkcijo, ki na področju vsebin in oglaševanja deluje že več kot 18 let. Dotaknili se bomo aktualnih tem, kot so slovenska politika, zdravstvo, umetna inteligenca ter položaj Slovenije v mednarodnem prostoru.

Alen Salihović

politikazdravstvokomentarjan macarol

Via positiva

VEČ ... |
Naučila sem se celo reči: Tega pa ne bom

»Zadovoljna sem s svojim življenjem. Nekatere pretekle odločitve bi lahko preskočila, vendar sem se iz njih tudi učila«, je v pogovoru dejala mag. Andreja Jernejčič. Novinarka, svetovalka za odnose z javnostmi in veščin javnega nastopanja, ki je ob predavanjih, tudi na več fakultetah, delavnicah in ob avtorskih televizijskih oddajah, izdala več knjig, zadnja govori o samozavesti. Andreja pravi: »Pri nastopanju sta ključni iskrenost in vsebina«

Naučila sem se celo reči: Tega pa ne bom

»Zadovoljna sem s svojim življenjem. Nekatere pretekle odločitve bi lahko preskočila, vendar sem se iz njih tudi učila«, je v pogovoru dejala mag. Andreja Jernejčič. Novinarka, svetovalka za odnose z javnostmi in veščin javnega nastopanja, ki je ob predavanjih, tudi na več fakultetah, delavnicah in ob avtorskih televizijskih oddajah, izdala več knjig, zadnja govori o samozavesti. Andreja pravi: »Pri nastopanju sta ključni iskrenost in vsebina«

Nataša Ličen

družbapogovorodnosiizobraževanjepoklickomunikacija

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ... |
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 22. 1.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 22. 1.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Vrnitev pokrajin v Furlaniji-Julijski krajini

Italijanski senat, zgornji dom parlamenta, je z veliko večino odobril reformo deželnega statuta Furlanije – Julijske krajine, ki uvaja t.i. širše lokalne uprave in s tem vrača pred desetimi leti ukinjene pokrajine. Spremembo deželnega statuta je novembra lani podprl že spodnji dom parlamenta. Reformo je predlagala vladajoča desna koalicija. Deželni svetnik stranke Slovenska skupnost (SSk) Marko Pisani je ocenil, da se je z ukinitvijo pokrajin zmanjšala možnost za aktivno soupravljanje območja, na katerem živi slovenska manjšina. Svet slovenskih organizacij SSO izraža zadovoljstvo ob ponovni ustanovitvi pokrajin v Furlaniji-Julijski krajini. Predsednik Walter Bandelj meni, da gre za velik dosežek za Slovence v Italiji ter za pomembno pridobitev, zlasti za manjše občine na obmejnem območju.

Vrnitev pokrajin v Furlaniji-Julijski krajini

Italijanski senat, zgornji dom parlamenta, je z veliko večino odobril reformo deželnega statuta Furlanije – Julijske krajine, ki uvaja t.i. širše lokalne uprave in s tem vrača pred desetimi leti ukinjene pokrajine. Spremembo deželnega statuta je novembra lani podprl že spodnji dom parlamenta. Reformo je predlagala vladajoča desna koalicija. Deželni svetnik stranke Slovenska skupnost (SSk) Marko Pisani je ocenil, da se je z ukinitvijo pokrajin zmanjšala možnost za aktivno soupravljanje območja, na katerem živi slovenska manjšina. Svet slovenskih organizacij SSO izraža zadovoljstvo ob ponovni ustanovitvi pokrajin v Furlaniji-Julijski krajini. Predsednik Walter Bandelj meni, da gre za velik dosežek za Slovence v Italiji ter za pomembno pridobitev, zlasti za manjše občine na obmejnem območju.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Kulturni utrinki

VEČ ... |
Urška Perenič o monografiji: Bidermajerski dnevnik kot ego dokument

V oddaji o kulturi smo gostili literarno zgodovinarko dr. Urško Perenič, ki je avtorica monografije z naslovom Bidermajerski dnevnik kot ego dokument. Gre za dnevnik Luize Pesjakove, ki je edinstveni dokument časa in ponuja nadvse zanimiv vpogled v meščansko salonsko kulturo predmarčne dobe v deželnem stolnem mestu Ljubljani in širše v srednjeevropskem prostoru. 

Urška Perenič o monografiji: Bidermajerski dnevnik kot ego dokument

V oddaji o kulturi smo gostili literarno zgodovinarko dr. Urško Perenič, ki je avtorica monografije z naslovom Bidermajerski dnevnik kot ego dokument. Gre za dnevnik Luize Pesjakove, ki je edinstveni dokument časa in ponuja nadvse zanimiv vpogled v meščansko salonsko kulturo predmarčne dobe v deželnem stolnem mestu Ljubljani in širše v srednjeevropskem prostoru. 

Jože Bartolj

kulturaliteraturaUrška PereničLuiza PesjakLouisa Crobath PesjakovaBidermajerski dnevnik kot ego dokumentmed pravico srca in meščanskostanovskim korzetom