Is podcast
V oddaji Od slike do besede smo tokrat pred začetkom Tedna Karitas objavili posnetek okrogle mize z naslovom Srce, ki sprejema, srce, ki podarja. Ta je minuli konec tedna potekala v vipavskem dvorcu Lanthieri, kjer so ob tej prilki odprli razstavo del, ki so avgusta nastala na likovni koloniji Umetniki za Karitas. Tema je bila umetnost in dobrodelnost.
V drugem delu oddaje pa ste lahko prisluhnili pogovoru z operno prvakinjo Mileno Morača, ki bo ob 40 letnici umetniškega ustvarjanja nastopila v Verdijevi Tosci.
kultura likovna umetnost Sinji vrh Umetniki za karitas Anamarija Stibilj Šajn Marjana Plesničar Jezeršek Danilo Zavrtanik Primož Erjavec Silva Karim Milena Morača
V oddaji Od slike do besede smo tokrat pred začetkom Tedna Karitas objavili posnetek okrogle mize z naslovom Srce, ki sprejema, srce, ki podarja. Ta je minuli konec tedna potekala v vipavskem dvorcu Lanthieri, kjer so ob tej prilki odprli razstavo del, ki so avgusta nastala na likovni koloniji Umetniki za Karitas. Tema je bila umetnost in dobrodelnost.
V drugem delu oddaje pa ste lahko prisluhnili pogovoru z operno prvakinjo Mileno Morača, ki bo ob 40 letnici umetniškega ustvarjanja nastopila v Verdijevi Tosci.
V oddaji Od slike do besede smo tokrat pred začetkom Tedna Karitas objavili posnetek okrogle mize z naslovom Srce, ki sprejema, srce, ki podarja. Ta je minuli konec tedna potekala v vipavskem dvorcu Lanthieri, kjer so ob tej prilki odprli razstavo del, ki so avgusta nastala na likovni koloniji Umetniki za Karitas. Tema je bila umetnost in dobrodelnost.
V drugem delu oddaje pa ste lahko prisluhnili pogovoru z operno prvakinjo Mileno Morača, ki bo ob 40 letnici umetniškega ustvarjanja nastopila v Verdijevi Tosci.
kulturalikovna umetnostSinji vrhUmetniki za karitasAnamarija Stibilj ŠajnMarjana Plesničar JezeršekDanilo ZavrtanikPrimož ErjavecSilva KarimMilena Morača
Tokratna oddaja nam je prinesla ljudsko izročilo v sveži preobleki. Gal Gjurin je namreč izdal zgoščenko z naslovom Ljubke ljudske (Zgodbe o Slovenkah).
Tokratna oddaja nam je prinesla ljudsko izročilo v sveži preobleki. Gal Gjurin je namreč izdal zgoščenko z naslovom Ljubke ljudske (Zgodbe o Slovenkah).
Založba Aldera iz Šenčurja je izdala knjigo pedagoginje Janje Dermastja Povezana družina živi bolje. Knjiga priročnik za starše, učitelje in vzgojitelje, predstavila jo je urednica Marjeta Žebovec.
Založba Aldera iz Šenčurja je izdala knjigo pedagoginje Janje Dermastja Povezana družina živi bolje. Knjiga priročnik za starše, učitelje in vzgojitelje, predstavila jo je urednica Marjeta Žebovec.
Pater Anselm Grün je skupaj z Lindo Jarosch napisal knjigo Kraljica in divja ženska, v kateri obravnavata različne svetopisemske like. Tokrat o Ruti in Sari.
Pater Anselm Grün je skupaj z Lindo Jarosch napisal knjigo Kraljica in divja ženska, v kateri obravnavata različne svetopisemske like. Tokrat o Ruti in Sari.
Dr. Kajetan Gantar je bil profesor, mentor, vzgojitelj, izreden pedagog, mojster jezikovnega izraza, Sovretov, Zoisov in Prešernov nagrajenec, član SAZU, prevajalec in pisatelj. Napisal je tri knjige o svojem življenju in vse so izreden dokument časa. Pogledali v njegove Utrinke ugaslih sanj.
Dr. Kajetan Gantar je bil profesor, mentor, vzgojitelj, izreden pedagog, mojster jezikovnega izraza, Sovretov, Zoisov in Prešernov nagrajenec, član SAZU, prevajalec in pisatelj. Napisal je tri knjige o svojem življenju in vse so izreden dokument časa. Pogledali v njegove Utrinke ugaslih sanj.
Oktobra lani je v 83.letu svoji življenjsko pot sklenil duhovnik in skladatelj Avgust Ipavec, znan predvsem po svojih vokalno inštrumentalnih delih, ki jih je pisal predvsem za velike zasedbe. Primorskega duhovnika in glasbenika nam je v oddaji Od slike do besede ob 21h predstavil Rado Čuk.
Oktobra lani je v 83.letu svoji življenjsko pot sklenil duhovnik in skladatelj Avgust Ipavec, znan predvsem po svojih vokalno inštrumentalnih delih, ki jih je pisal predvsem za velike zasedbe. Primorskega duhovnika in glasbenika nam je v oddaji Od slike do besede ob 21h predstavil Rado Čuk.
Avtor Duhovnega sveta Izaka Sirskega je Hilarijon Alfejev (1966), eden najbolj prepoznavnih intelektualcev sodobnega pravoslavja, trenutno metropolit Ruske pravoslavne Cerkve v Budimpešti. Monografija prinaša sintezo spoznanj o klasičnem teološkem piscu Izaku Sirskem (613–700), prikazuje Izakovo življenje ter njegove poglede na kreposti, meništvo, mistiko in eshatologijo. Delo se posveča manj znani veji vzhodne krščanske dediščine, t. i. Orientalski Cerkvi, ki je v zgodnjem srednjem veku (pred uveljavitvijo islama) prevladovala na območju Sirije, Mezopotamije in Armenije. Knjigo je prevedel dr. Simon Malmenvall, ki je bil tudi gost oddaje Od slike do besede.
Avtor Duhovnega sveta Izaka Sirskega je Hilarijon Alfejev (1966), eden najbolj prepoznavnih intelektualcev sodobnega pravoslavja, trenutno metropolit Ruske pravoslavne Cerkve v Budimpešti. Monografija prinaša sintezo spoznanj o klasičnem teološkem piscu Izaku Sirskem (613–700), prikazuje Izakovo življenje ter njegove poglede na kreposti, meništvo, mistiko in eshatologijo. Delo se posveča manj znani veji vzhodne krščanske dediščine, t. i. Orientalski Cerkvi, ki je v zgodnjem srednjem veku (pred uveljavitvijo islama) prevladovala na območju Sirije, Mezopotamije in Armenije. Knjigo je prevedel dr. Simon Malmenvall, ki je bil tudi gost oddaje Od slike do besede.
Ob godu svete Terezije Deteta Jezusa, smo oddajo Od slike do besede posneli v karmeličanskem samostanu v Sori, predstavili pa smo PISMA svetnice, ki je dobila vzdevek Mala Cvetka. Knjigo z naslovom Pisma sv. Terezije je prevedla s. Snežna Poljanšek, v oddaji pa je sodelovala tudi predstojnica samostana sestra Damjana Pintarič.
Ob godu svete Terezije Deteta Jezusa, smo oddajo Od slike do besede posneli v karmeličanskem samostanu v Sori, predstavili pa smo PISMA svetnice, ki je dobila vzdevek Mala Cvetka. Knjigo z naslovom Pisma sv. Terezije je prevedla s. Snežna Poljanšek, v oddaji pa je sodelovala tudi predstojnica samostana sestra Damjana Pintarič.
V oddaji Od slike do besede gre za poglobljeno podajanje širše kulturnih in umetnostnih tem, ki se vežejo na literaturo, gledališče, glasbo, upodobitvene umetnosti … V njej najdejo mesto za pogovor avtorji, kritiki in preizpraševalci oz interpreti umetniških del. Oddaja je namenjena izobraženi publiki s posluhom za teme, ki so se in se pojavljajo v umetnosti. V oddaji gostimo številne nagrajence različnih nazorov in umetniških področij, ki predstavljajo in razmišljali o svojem delu in o širšem kontekstu umetnosti.
Spoštovane poslušalke, cenjeni poslušalci, na kaj pomislite ob imenu Barcelona?
Morda na glavno mesto Katalonije ali na drugo največje v Španiji, ki slovi po še nedokončani stolnici Sagrada Familia? Mogoče na baziliko Santa Maria del Mar, Kolumbov spomenik, ulico La Rambla, akvarij, slavno nogometno ekipo in stadion Camp Nou? Nemara na prelepo pesem pokojnega Freddieja Mercuryja in olimpijske igre? Ali na slikovit samostan Montserrat, ki se nahaja v bližnjem gorovju v skalovju in je najbolj obiskan španski romarski kraj s kipom katalonske zaščitnice črne Marije?
Komentar je pripravil profesor prava, dvojni doktor, Marko Pavliha.
Pred tednom Karitas in ob 30. obletnici Uprave RS za zaščito in reševanje smo v oddaji v ospredje postavili lanske poplave - najhujšo vodno ujmo znano doslej in izkušnje, ki jih je prinesla ta naravna nesreča. Matej Pirnat, Danilo Jesenik Jelenc in Martin Smodiš so povedali, kako so doživljali samo nesrečo, kako je potekalo reševanje prizadetih, dostavljanje pomoči, koordinacija prostovoljcev. Stiske prizadetih v poplavah ostajajo, zato je raznovrstna pomoč še vedno potrebna. Gostje so predstavili tudi izkušnje, ki jih je prinesla lanska ujma.
V oddaji Moja zgodba smo objavili tri prispevke z znanstvenega posveta ob sto letnici rojstva Alojza Rebule, ki so ga konec oktobra pripravili na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Slišali smo podpredsednika SAZU Marka Snoja, misleca in publicista Vinka Ošlaka ter literarnega zgodovinarja Janka Kosa.
Neki svet puščavnik je neko noč sanjal, da se mu je ...
Iz knjige Zgodbe s semeni upanja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.
Odpuščanje je del našega vsakdana, pa naj bo to med zakonci med sodelavci ali kjerkoli, ko prizadenemo drug drugega. Če hočemo resnično odpustiti, mora biti krivda storilca v vsej svoji razsežnosti in posledicah razkrita, prepoznavna in poimenovana, sicer lahko ostane odpuščanje površno ali le delno, saj vanj ni vključeno vse, kar je človeka ranilo in mu pustilo posledice. V tokratni oddaji je bila tema odpuščanje, kot je tudi naslov knjižice, ki je izšla pri Založbi Ognjišče in jo je napisal Wunibald Müller.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Poslušalka jih rada pripravlja in jo je zanimalo, če lahko doda v testo malo limonine lupine, morda kakšen vanilijev sladkor ali pa kaj podobnega, da bi bilo malo priokusa. Sestra Nikolina ji je svetovala, da lahko, sploh če bodo postreženi kot sladka jed (lahko jih naredimo tudi slane in so zraven mesnine ali solate). Dodala je še, da višek cmokov zamrznemo, preden jih damo kuhat. Naložimo jih na pladenj, ki je prekrit s folijo. Ko zamrznejo, jih naložimo v vrečko ali škatlo in shranimo v skrinji. Ko jih bomo potrebovali, jih damo kuhat v vrelo vodo, kuhamo jih kakšno minuto več kot sveže narejene.