Martin Kojc in Učbenik življenja
Prav danes mineva 120 let od rojstva Martina Kojca, psihologa in pisatelja, ki nam je zapustil Učbenik življenja. To je njegova najbolj zanana knjiga. Gimnazijo je obiskoval v Mariboru in jo končal leta 1918. Do začetka 2. svetovne vojne je deloval v Nemčiji, kjer je med letoma 1930 in 1933 vodil praktično življenjsko posvetovalnico in dosegal s svojo psihoterapijo pomembne uspehe. Bil je prvi slovenski hipnotizer, napisal je več knjig, ki so največji odmev doživele v tujini, predvsem na Nizozemskem, kjer ponatisi izhajajo še danes. Martina Kojca nam je predstavil poznavalec Borut Pogačnik.
14. 9. 2021
Martin Kojc in Učbenik življenja
Prav danes mineva 120 let od rojstva Martina Kojca, psihologa in pisatelja, ki nam je zapustil Učbenik življenja. To je njegova najbolj zanana knjiga. Gimnazijo je obiskoval v Mariboru in jo končal leta 1918. Do začetka 2. svetovne vojne je deloval v Nemčiji, kjer je med letoma 1930 in 1933 vodil praktično življenjsko posvetovalnico in dosegal s svojo psihoterapijo pomembne uspehe. Bil je prvi slovenski hipnotizer, napisal je več knjig, ki so največji odmev doživele v tujini, predvsem na Nizozemskem, kjer ponatisi izhajajo še danes. Martina Kojca nam je predstavil poznavalec Borut Pogačnik.
VEČ ...|14. 9. 2021
Martin Kojc in Učbenik življenja
Prav danes mineva 120 let od rojstva Martina Kojca, psihologa in pisatelja, ki nam je zapustil Učbenik življenja. To je njegova najbolj zanana knjiga. Gimnazijo je obiskoval v Mariboru in jo končal leta 1918. Do začetka 2. svetovne vojne je deloval v Nemčiji, kjer je med letoma 1930 in 1933 vodil praktično življenjsko posvetovalnico in dosegal s svojo psihoterapijo pomembne uspehe. Bil je prvi slovenski hipnotizer, napisal je več knjig, ki so največji odmev doživele v tujini, predvsem na Nizozemskem, kjer ponatisi izhajajo še danes. Martina Kojca nam je predstavil poznavalec Borut Pogačnik.
Od slike do besede
VEČ ...|25. 3. 2025
Dr. Janez Juhant, knjiga in jubilej
Tokrat smo v oddaji Od slike do besede šli na Domačijo pod sv. Antonom, tja nas je popeljal dr. Janez Juhant, ki je lani ob petdesetletnici mašništva namesto zahvalnih podobic izdal kar knjigo. Avtor knjige se sprehodi skozi življenjsko pot in se s hvaležnostjo ozira tudi na trpke ovinke, ki jih je prehodil.
Od slike do besede
Dr. Janez Juhant, knjiga in jubilej
Tokrat smo v oddaji Od slike do besede šli na Domačijo pod sv. Antonom, tja nas je popeljal dr. Janez Juhant, ki je lani ob petdesetletnici mašništva namesto zahvalnih podobic izdal kar knjigo. Avtor knjige se sprehodi skozi življenjsko pot in se s hvaležnostjo ozira tudi na trpke ovinke, ki jih je prehodil.
VEČ ...|25. 3. 2025
Od slike do besede
VEČ ...|18. 3. 2025
Smrt v nepojansnjenih okoliščinah
Dag Hammarskjöld je bil drugi generalni sekretar Organizacije združenih narodov, ki je umrl v strmoglavljenju letala. Imel je zanimivo življenjsko pot, kar odkrivajo njegovi Zapiski.
Izšli so pri KUDU Logos, prevedla jih je Nada Grošelj, ki je tudi gostja v studiu.
Od slike do besede
Smrt v nepojansnjenih okoliščinah
Dag Hammarskjöld je bil drugi generalni sekretar Organizacije združenih narodov, ki je umrl v strmoglavljenju letala. Imel je zanimivo življenjsko pot, kar odkrivajo njegovi Zapiski.
Izšli so pri KUDU Logos, prevedla jih je Nada Grošelj, ki je tudi gostja v studiu.
VEČ ...|18. 3. 2025
Od slike do besede
VEČ ...|11. 3. 2025
Posvet ob stoletnici rojstva Alojza Rebule
Dr. Janko Kos in Tomaž Simčič, sta spregovorila o posvetu ob stoletnici rojstva akademika, pisatelja Alojza Rebule. Prisluhnili smo tudi odlomkom iz knjige Credo.
Od slike do besede
Posvet ob stoletnici rojstva Alojza Rebule
Dr. Janko Kos in Tomaž Simčič, sta spregovorila o posvetu ob stoletnici rojstva akademika, pisatelja Alojza Rebule. Prisluhnili smo tudi odlomkom iz knjige Credo.
VEČ ...|11. 3. 2025
Od slike do besede
VEČ ...|4. 3. 2025
Papež Pij II. in zapisi o slovenskem ozemlju
V tokratni oddaji smo predstavili Zgodnje humanistične spise in zapise o slovenskem ozemlju. Avtor je Enej Silvij Piccolomini, papež Pij II. Spise sta prevedla Anja Božič in brat Jan Dominik Bogataj.
Od slike do besede
Papež Pij II. in zapisi o slovenskem ozemlju
V tokratni oddaji smo predstavili Zgodnje humanistične spise in zapise o slovenskem ozemlju. Avtor je Enej Silvij Piccolomini, papež Pij II. Spise sta prevedla Anja Božič in brat Jan Dominik Bogataj.
VEČ ...|4. 3. 2025
Od slike do besede
VEČ ...|25. 2. 2025
Eseji in Blaž Podobnik
Založba KUD Logos je pred kratkim ponatisnila zbirko esejev Blaža Podobnika z naslovom Kraljestvo pred vrati. Avtor člankov je tudi glasbenik, zato smo ga bomo v oddaji slišali tudi v pesmi.
Od slike do besede
Eseji in Blaž Podobnik
Založba KUD Logos je pred kratkim ponatisnila zbirko esejev Blaža Podobnika z naslovom Kraljestvo pred vrati. Avtor člankov je tudi glasbenik, zato smo ga bomo v oddaji slišali tudi v pesmi.
VEČ ...|25. 2. 2025
Od slike do besede
VEČ ...|18. 2. 2025
Gradovi v občini Litija
V tokratni oddaji smo šli v preteklost in pogledali, kje vse so bili gradovi. O teh mogočnih stavbah v občini Litija je napisala knjigo Helena Hauptman. Pogovarjali smo se o mogočni, a žal propadajoči kulturni dediščini. Avtorica knjige je govorila tudi o primerih dobre prakse: grad Bogenšperk in grad Ponoviče.
Od slike do besede
Gradovi v občini Litija
V tokratni oddaji smo šli v preteklost in pogledali, kje vse so bili gradovi. O teh mogočnih stavbah v občini Litija je napisala knjigo Helena Hauptman. Pogovarjali smo se o mogočni, a žal propadajoči kulturni dediščini. Avtorica knjige je govorila tudi o primerih dobre prakse: grad Bogenšperk in grad Ponoviče.
VEČ ...|18. 2. 2025
Od slike do besede
VEČ ...|11. 2. 2025
Biografija Grigorija Rasputina
Predstavili smo knjigo Douglasa Smitha: Rasputin, vera, oblast in zaton Romanovih. Knjigo je predstavil prevajalec Matej Venier.
Od slike do besede
Biografija Grigorija Rasputina
Predstavili smo knjigo Douglasa Smitha: Rasputin, vera, oblast in zaton Romanovih. Knjigo je predstavil prevajalec Matej Venier.
VEČ ...|11. 2. 2025
Priporočamo
|
Aktualno
Program zadnjega tedna
VEČ ...|4. 4. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 04. april 2025 ob 05-ih
Komentar tedna
VEČ ...|4. 4. 2025
Zrcalce, zrcalce na steni, povej
… Seznam tem v slovenskem prostoru, ki bi se jih dalo na enak način problematizirati, je v današnjem času skoraj brezmejen. Živimo pod očitno totalitarno oblastjo, pa se tega izraza za opis realnega stanja poslužujemo le redki. Pred našimi očmi propadajo šolstvo, zdravstvo, sistem domov za oskrbo starejših občanov, pa vendar ob vsakem novem zakonu, ki stvari pelje v še slabše stanje, zgolj mirno gledamo. Vedno bolj se omejuje svobodo govora, svobodo vzgoje, medijev, kmetovanja, podjetništva, pa vsi kar mirno gledamo. Smo narod izjemno marljivih ljudi, ki živi na enem najbolj rodovitnih in z naravnimi bogastvi obdarjenih koščkov zemlje, pa tega nikakor ne moremo v polnosti izkoristiti. …
Pogovor o
VEČ ...|2. 4. 2025
Katoliške šole - kako naprej?
V oddaji Pogovor o smo v Tednu katoliškega šolstva gostili direktorje treh katoliških izobraževalnih zavodov, Zavoda sv. Stanislava, Zavoda Antona Martina Slomška in Zavoda sv. Frančiška Saleškega. Tone Česen, dr. Andrej Flogie in Janez Krnc so spregovorili o svojem poslanstvu, o dosedanjem delu, financiranju in kadrovskih izzivih ter umeščenosti v slovenski izobraževalni sistem.
Svetovalnica
VEČ ...|4. 4. 2025
Splav, celjenje ran
Z nami je bila Katarina Nzobandora iz Zavoda živim. Govorili smo o ranjenosti po izkušnji splava. Mnogokrat se v javnosti zmanjšuje pomen tega dejanja, pozabi na to, da ne umre le detece, ampak z njim tudi del materinega srca, naj si to prizna ali ne. Slišali smo, kako v Zavodu živim to izkusijo in kako pomagajo na poti okrevanja.
Naš gost
VEČ ...|29. 3. 2025
Paralimpijec Dejan Fabčič
Gostili smo uspešnega parašportnika, nosilca bronastega odličja s paralimpijskih iger v Parizu, zdravnika interne medicine, očeta, zborovskega pevca in srčnega sogovornika, ki z zgledi kaže, da so cilji, o katerih sanjamo, dosegljivi. Spoznajte Dejana Fabčiča.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
VEČ ...|4. 4. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 4. 4.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Doživetja narave
VEČ ...|4. 4. 2025
Slovo satelita Gaia, znanstveno delo v ESI in GoChile
Naša gostja je bila tokrat astrofizičarka dr. Andreja Gomboc. Pogovarjali smo se o slovesu satelita Gaia, pri katerem je sodelovala tudi sama, o vlogi znanosti v Evropski vesoljski agenciji in o tem, kako se razvija projekt GoChile. Posebej velja prisluhniti vabilu na poletno šolo astronomije za mlade, časa za prijavo z motivacijskim pismom ni več veliko.
Mladoskop
VEČ ...|4. 4. 2025
Mladi iskreno o navezanosti ter pre/pogosti rabi telefonov
V sklopu Tedna katoliškega šolstva smo s srednješolci katoliških gimnazij iskreno spregovorili o rabi in navezanosti na telefon. V studiu smo gostili iz šentviške Škofijske klasične gimnazije Zalo Vrbovšek, Mateja Dobravca in Laro Jerina, ki so tudi debaterji med razrednega debatnega turnirja na to temo.
Slovencem po svetu in domovini
VEČ ...|4. 4. 2025
Zlata leta Rabeljskega rudnika v fotografijah
S fotografsko razstavo v Trstu so oživili spomin na zgodovino in izročilo, ki ju v Rablju v Kanalski dolini dandanes skušajo turistično vrednotiti. Stoletja je tamkajšnji rudnik spadal med najpomembnejše rudnike svinca in cinka v vsej Evropi in močno zaznamoval zgodovino kraja z gospodarskega in družabnega vidika. Nekdanji rudnik, ki obsega okoli 130 km rovov do 520 m pod zemljo, so spremenili v mednarodni georudarski park, ki ohranja spomin na rudarski poklic in je hkrati turistična in izobraževalna znamenitost. Fotografije, ki so razstavljene v deželnem svetu Furlanije-Julijske krajine v Trstu, pričajo tako o življenju in delu rudarjev kot o življenju Rabeljčanov, saj je bil v začetku XX. stoletja Rabelj zelo velika in živahna vas s približno 3.000 prebivalci. Po zaprtju rudnika leta 1991 je kraj močno prizadelo izseljevanje. Posebno zanimiv je načrt vrednotenja znamenitega Štolna, ki pod zemljo povezuje Rabelj z Logom pod Mangartom. Julija bo praznoval 120. obletnico odprtja, še piše beneški petnajstdnevnik Dom.