Peti majski torek je prinesel oddajo Kultura odnosov ter psihologinjo in terapevtko Silvo Matos. Tokrat je govorila o pasteh odnosov med ljudmi, med katere prav gotovo sodijo tudi predsodki ter manipulacije, nakazala pa je tudi nekaj rešitev in preventivnih ukrepov. vas zanima, katere so tri tipične lastnosti gasilcev? Prisluhnite oddaji.
Peti majski torek je prinesel oddajo Kultura odnosov ter psihologinjo in terapevtko Silvo Matos. Tokrat je govorila o pasteh odnosov med ljudmi, med katere prav gotovo sodijo tudi predsodki ter manipulacije, nakazala pa je tudi nekaj rešitev in preventivnih ukrepov. vas zanima, katere so tri tipične lastnosti gasilcev? Prisluhnite oddaji.
Peti majski torek je prinesel oddajo Kultura odnosov ter psihologinjo in terapevtko Silvo Matos. Tokrat je govorila o pasteh odnosov med ljudmi, med katere prav gotovo sodijo tudi predsodki ter manipulacije, nakazala pa je tudi nekaj rešitev in preventivnih ukrepov. vas zanima, katere so tri tipične lastnosti gasilcev? Prisluhnite oddaji.
Kultura odnosov
V tokratni oddaji Kultura odnosov je psihologinja in terapevtka Silva Matos govorila o inteligenci srca, sočutju, empatiji in ljubezni.
Kultura odnosov
V tokratni oddaji Kultura odnosov je psihologinja in terapevtka Silva Matos govorila o inteligenci srca, sočutju, empatiji in ljubezni.
Kultura odnosov
V silvestrski verziji oddaje Kultura odnosov je psihologinja in terapevtka Silva Matos spomnila na pomen in življenjsko pomembnost hvaležnosti. Kakršno koli je že bilo leto 2024, bilo nam je darovano in v njem je zagotovo veliko stvari, za katere smo lahko hvaležni.
Kultura odnosov
V silvestrski verziji oddaje Kultura odnosov je psihologinja in terapevtka Silva Matos spomnila na pomen in življenjsko pomembnost hvaležnosti. Kakršno koli je že bilo leto 2024, bilo nam je darovano in v njem je zagotovo veliko stvari, za katere smo lahko hvaležni.
Kultura odnosov
Peti oktobrski torek je prinesel oddajo Kultura odnosov. Psihologinja in terapevtka Silva Matos je razmišljala o temah pogovorov, ki jih lahko odpiramo tako v družinskem kot širšem krogu: hvaležnost, spomini, prijateljstvo, smisel, odhajanje, poslavljanje ...
Kultura odnosov
Peti oktobrski torek je prinesel oddajo Kultura odnosov. Psihologinja in terapevtka Silva Matos je razmišljala o temah pogovorov, ki jih lahko odpiramo tako v družinskem kot širšem krogu: hvaležnost, spomini, prijateljstvo, smisel, odhajanje, poslavljanje ...
Kultura odnosov
Psihologinja in terapevtka Silva Matos govori o pomembnosti počitka in dopusta, o priložnostih in pasteh, o telesni, duševni in duhovni obnovi …
Kultura odnosov
Psihologinja in terapevtka Silva Matos govori o pomembnosti počitka in dopusta, o priložnostih in pasteh, o telesni, duševni in duhovni obnovi …
Kultura odnosov
V oddaji je psihologinja in terapevtka Silva Matos razmišljala o življenju v tretjem življenjskem obdobju, ki ga moramo načrtovati in se nanj pripravljati, sicer nas prehiti in nam s spremembami, ki jih prinese, povzroči občutek odrinjenosti, zapostavljenosti in nepomembnosti. Medgeneracijski pogled na staranje ...
Kultura odnosov
V oddaji je psihologinja in terapevtka Silva Matos razmišljala o življenju v tretjem življenjskem obdobju, ki ga moramo načrtovati in se nanj pripravljati, sicer nas prehiti in nam s spremembami, ki jih prinese, povzroči občutek odrinjenosti, zapostavljenosti in nepomembnosti. Medgeneracijski pogled na staranje ...
Kultura odnosov
Peti torek v mesecu je prinesel oddajo Kultura odnosov in v njej psihologinjo in terapevtko Silvo Matos. Novo leto je kot nepopisan list vabljivo izhodišče za spremembe. Te skušamo dirigirati sami, a največ se jih zgodi povsem nenadoma in mimo naših načrtov. Če jih ne sprejmemo in se nanje ne želimo prilagoditi, nas lahko to vodi v nemočno jezo, obup in depresijo.
Kultura odnosov
Peti torek v mesecu je prinesel oddajo Kultura odnosov in v njej psihologinjo in terapevtko Silvo Matos. Novo leto je kot nepopisan list vabljivo izhodišče za spremembe. Te skušamo dirigirati sami, a največ se jih zgodi povsem nenadoma in mimo naših načrtov. Če jih ne sprejmemo in se nanje ne želimo prilagoditi, nas lahko to vodi v nemočno jezo, obup in depresijo.
Kultura odnosov
Kako in kako dolgo žalovati za ljubljenimi? So spomini pri tem breme ali pomoč? Kako sprejeti spremembe? O tem in še čem je v oddaji Kultura odnosov govorila psihologinja in terapevtka Silva Matos.
Kultura odnosov
Kako in kako dolgo žalovati za ljubljenimi? So spomini pri tem breme ali pomoč? Kako sprejeti spremembe? O tem in še čem je v oddaji Kultura odnosov govorila psihologinja in terapevtka Silva Matos.
Kultura odnosov
Oddaja Kultura odnosov se je tokrat ustavila ob povodnji, saj se prav v izjemnih okoliščinah zelo jasno pokaže bodisi naša pristnost bodisi naša zlaganost. Psihologinja in terapevtka Silva Matos je govorila še o ranljivosti, čudenju, hvaležnosti, smislu in slovenskem zdravem jedru.
Kultura odnosov
Oddaja Kultura odnosov se je tokrat ustavila ob povodnji, saj se prav v izjemnih okoliščinah zelo jasno pokaže bodisi naša pristnost bodisi naša zlaganost. Psihologinja in terapevtka Silva Matos je govorila še o ranljivosti, čudenju, hvaležnosti, smislu in slovenskem zdravem jedru.
Sol in luč
Eden največjih slovenskih psihologov, dr. Anton Trstenjak, je svojo zadnjo knjigo posvetil vprašanju temeljnih značilnosti slovenskega naroda, ki se je ohranjal skozi stoletja s kvaliteto.
»S to svojo knjigo gledam v slovensko preteklost, da bi zanesljiveje upali v prihodnost,« je zapisal v uvodu. Letos mineva trideset let od izzida knjige, zato smo se odločili, da vnovič prisluhnemo oddaji v kateri boste slišali tudi avtorja samega, ko je v pogovoru za Radio Ognjišče med drugim govoril prav o tej knjigi.
Doživetja narave
Oddajo smo posvetili triglavskemu župniku Jakobu Aljažu. 6. julija 2025 namreč mineva okroglih 180 let od njegovega rojstva in prav na njegovi domačiji v Zavrhu pod Šmarno goro pripravlja Slovenski gorniški klub Skala tradicionalno akademijo. O liku velikega Slovenca, programu akademije in o Aljaževi poti Od doma do doma je spregovoril član Gorniškega klub Jakob Aljaž Janez Kocjan - Janko.
Moja zgodba
V letu spomina, ob 80 letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in tudi povojnih pobojev, v oddaji Moja zgodba objavljamo nekatera pričevanja članov VOS OF (Varnostno obveščevalne službe Osvobodilne fronte). VOS je bila skrivna partijska oborožena formacija, ki jo je v okviru OF avgusta 1941 osnoval Centralni komite KPS. VOS je nastopala proti dejanskim in domnevnim nasprotnikom partizanskega gibanja. Med najvidnejšimi žrtvami VOS so bili v veliki večini Slovenci, predstavniki predvojnega političnega življenja, industrialci, premožni vplivni meščani, nekdanji oficirji kraljeve vojske, sodniki, duhovniki, člani Katoliške akcije, intelektualci, veliki kmetje, podjetniki, skratka tisti, ki so odkrito nasprotovali komunistični ideologiji.
Pred časom smo že objavili pričevanje narodnega heroja Eda Brajnika Štefana, ki je bil nekaj časa komandant varnostne službe. Bil je tudi vodja 1. odseka OZNE za Jugoslavijo in po koncu vojne je vrsto let delal v zvezni upravi za notranje zadeve v Beogradu.
Ampak v VOS niso delovali samo moški. Tudi ženske so bile pomemben del kot sledilke, zbiralke informacij, agentke. V današnji oddaji smo slišali pričevanje ene od njih. To je Lidija Dermastia kasneje poročena Kovič. Njen mož je bil Anton Kovič Sine, prav tako vosovec, ki je med drugim leta 1942 ustrelil policijskega komisarja Kazimirja Kukoviča. Njen brat je bil komandant in vodja VOS Marjan Dermastia Urban, imenovan tudi Urban Velikonja. Že leta 1943 ga je CK KPS zaradi krutosti v odnosu do nasprotnikov kaznoval z zadnjim opominom. Kazen je bila kasneje sicer odpravljena.
Pričevanje Lidije Kovič, ki ga boste slišali je bilo posneto 25. septembra 1978, vodil ga je dr. Miloš Kobal, prav tako Vosovec. Naj spomnim, da je zanimiv razkorak med tem, kaj se je spominjal sredi sedemdesetih in česa v oddaji Spomini na TV Slovenija leta 2018.
Vsa pričevanja so bila tudi prepisana in so kot pogovori z vosovci dosegljiva v Arhivu Republike Slovenije. Originalna pričevanja pa so še posebej zanimiva tudi kot govorjena beseda, saj se v prepisih lahko izgubi kak poudarek. S komentarji bo tudi tokrat z nami znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je svoje delo usmeril predvsem v raziskovanje totalitarnih režimov na Slovenskem v 20. stoletju. Je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji in ga lepo pozdravljam!
Zakaj je potrebno take stvari poznati, kako lahko vplivajo na naše vedenje o medvojnih in povojnih dogodkih?
Pričevanje je zelo zanimivo, ker pove zelo veliko o njeni osebnosti oz profilu vosovskih obveščevalcev in o veliki prepletenosti članov vosa in tistih, ki so šli na nasprotni stran. vsi so bili pred vojno sošolci in prijatelji v istih telovadnih društvih, potem pa so se tako spremenili, da potem tej Dermastjevi ni bilo prav nič mar, če so jih pobili oz kot se je izrazila pospravili. Pokaže tudi, da katoliška oz meščanska stran nista bili kos konspirativnemu delu in da jih je vos lahko brez problema zelo podrobno nadzoroval. Tu se kaže vpliv predvojnega tajnega dela partije in šolanja njenih kadrov v Moskvi.
Pričevanje Lidije Dermastia Kovič, ki je sicer zabeleženo na štirih kolutih v skupni dolžini več kot dve uri in pol, predvajamo po kosih in ga ob tem komentiramo s pomočjo dr. Damjana Hančiča.
Slovencem po svetu in domovini
Izseljensko društvo Slovenija v svetu pripravlja 31. Tabor Slovencev po svetu. Generalni tajnik Boštjan Kocmur je povedal, da se bodo lotili 80-letnice povojnega begunstva. Sveto mašo za Slovence doma in po svetu bo daroval škof Anton Jamnik, pri okrogli mizi z naslovom 80 let zvestobe in ustvarjalnosti bodo sodelovali dr. Zdravko Inzko, Jernej Dobovšek in Martin Brecelj. V kulturnem programu bodo sodelovali maturantje iz Argentine Rast 54, Gledališka skupina Slovenska vas in Folklorna skupina Pristava iz Argentine. Tabor bo potekal to nedeljo popoldne v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani.
Globine
Tokrat smo se ustavili ob enem od ključnih življenjskih vprašanj: ali ima trpljenje smisel in zakaj bolečina. Kako na to vprašanje gleda ateist Simon Rigač in kakšen je pogled jezuita p. Damjana Ristića? Pogovor si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Iz naših krajev
Poročali smo o nadaljevanju gradnje mariborske onkologije, obnovi doma na Uršlji gori, podelitvi priznanj v občini Mirna, mednarodnem folklornem festivalu v Dolenjskih Toplicah in poletnem dogajanju v Škofji Loki.
Duhovna misel
Italijanska umetnika Donatello in Michelangelo sta sodobnika. Nekega dne je Donatello dobil velik kos marmorja. Potem ko ga je ...
Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.