Is podcast
Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je včeraj sprejela predstavnike Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, ki so predstavili pobudo za povečanje obsega učnih programov z vsebinami o narodnoosvobodilnem boju. Težko si predstavljam, kaj pravzaprav želijo. Tisto, kar oni imenujejo narodnoosvobodilni boj, je bila tudi revolucija in državljanske vojna; oni bi zagotovo dodali kolaboracijo. O tem so zgodovinarji, čeprav zelo različno gledajo na to obdobje, napisali marsikaj. Ne verjamem, da v združenju borcev želijo, da vse to uvrstijo v učne programe. Če pa se zavzemajo za to, jim čestitam.
Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je včeraj sprejela predstavnike Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, ki so predstavili pobudo za povečanje obsega učnih programov z vsebinami o narodnoosvobodilnem boju. Težko si predstavljam, kaj pravzaprav želijo. Tisto, kar oni imenujejo narodnoosvobodilni boj, je bila tudi revolucija in državljanske vojna; oni bi zagotovo dodali kolaboracijo. O tem so zgodovinarji, čeprav zelo različno gledajo na to obdobje, napisali marsikaj. Ne verjamem, da v združenju borcev želijo, da vse to uvrstijo v učne programe. Če pa se zavzemajo za to, jim čestitam.
Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je včeraj sprejela predstavnike Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, ki so predstavili pobudo za povečanje obsega učnih programov z vsebinami o narodnoosvobodilnem boju. Težko si predstavljam, kaj pravzaprav želijo. Tisto, kar oni imenujejo narodnoosvobodilni boj, je bila tudi revolucija in državljanske vojna; oni bi zagotovo dodali kolaboracijo. O tem so zgodovinarji, čeprav zelo različno gledajo na to obdobje, napisali marsikaj. Ne verjamem, da v združenju borcev želijo, da vse to uvrstijo v učne programe. Če pa se zavzemajo za to, jim čestitam.
Kaj je ostalo od tajne policije, ki je leta 1988 nadzirala vse pore slovenske družbe, bila po prvih večstrankarskih volitvah še vedno polno operativna, v letih po osamosvojitvi pripravila teren za zamenjavo oblasti in pred desetimi leti na primer poskrbela za čiščenje kreditnih map v največji banki? Nemogoče je, da bi na tisoče ljudi poniknilo in povsem opustilo delo, za katerega so bili izšolani ali bolje vzgojeni.
Kaj je ostalo od tajne policije, ki je leta 1988 nadzirala vse pore slovenske družbe, bila po prvih večstrankarskih volitvah še vedno polno operativna, v letih po osamosvojitvi pripravila teren za zamenjavo oblasti in pred desetimi leti na primer poskrbela za čiščenje kreditnih map v največji banki? Nemogoče je, da bi na tisoče ljudi poniknilo in povsem opustilo delo, za katerega so bili izšolani ali bolje vzgojeni.
Najmanj, kar bi država bila dolžna je, da bi novi (kmetijski) zakoni nastajali transparentno, z veliko meri previdnosti in ob aktivnem sodelovanju kmečke strani. Petdeset (50) odstotni padec števila živinorejskih kmetij, ki smo mu priča v zadnjih treh letih namreč jasno kaže, da lahko aktivistično napisana nova zakonodaja vodi v propad slovenskega kmetijstva. Več boste slišali v #3 podkastu RAST.
Najmanj, kar bi država bila dolžna je, da bi novi (kmetijski) zakoni nastajali transparentno, z veliko meri previdnosti in ob aktivnem sodelovanju kmečke strani. Petdeset (50) odstotni padec števila živinorejskih kmetij, ki smo mu priča v zadnjih treh letih namreč jasno kaže, da lahko aktivistično napisana nova zakonodaja vodi v propad slovenskega kmetijstva. Več boste slišali v #3 podkastu RAST.
Prisluhnite čudovitemu razmisleku, ki nas popelje skozi čarobno popotovanje introspekcije ob prehodu leta. Govori o pomenu notranje inventure, iskanju ravnovesja med obveznostmi in trenutki miru, ter o drobnih iskricah, ki lahko zanetijo našo navdihnjenost za bolj polno življenje. Njene misli nas spomnijo na lepoto vsakdanjosti in pomen pristnosti, topline ter spoštovanja – do sebe in drugih. Pridružite se nam in odkrijte, kako lahko tudi vi ustvarite prazničnost v vsakem dnevu.
Prisluhnite čudovitemu razmisleku, ki nas popelje skozi čarobno popotovanje introspekcije ob prehodu leta. Govori o pomenu notranje inventure, iskanju ravnovesja med obveznostmi in trenutki miru, ter o drobnih iskricah, ki lahko zanetijo našo navdihnjenost za bolj polno življenje. Njene misli nas spomnijo na lepoto vsakdanjosti in pomen pristnosti, topline ter spoštovanja – do sebe in drugih. Pridružite se nam in odkrijte, kako lahko tudi vi ustvarite prazničnost v vsakem dnevu.
Ne glede na vse, kar se dogaja, kar se je dogajalo in kar je pred dva tisoč leti doživljala tako imenovana Sveta dežela, Bog prihaja v ta svet. Prihaja ne glede na razdejanje, na sovraštvo, na prepire in prevare, na krivične sodbe, na samozadostnost vladajočih, prihaja … Želi nam biti blizu, želi biti naš brat, eden izmed nas. Prinaša nam blagoslov, upanje, tolažbo … Bog prihaja, kaj pa mi?
Ne glede na vse, kar se dogaja, kar se je dogajalo in kar je pred dva tisoč leti doživljala tako imenovana Sveta dežela, Bog prihaja v ta svet. Prihaja ne glede na razdejanje, na sovraštvo, na prepire in prevare, na krivične sodbe, na samozadostnost vladajočih, prihaja … Želi nam biti blizu, želi biti naš brat, eden izmed nas. Prinaša nam blagoslov, upanje, tolažbo … Bog prihaja, kaj pa mi?
V svojem razmišljanju se je avtor Jože Bartolj zazrl na minulo leto in ob doživetem razmišljal o vrednotenju vsega, kar doživljamo.
V svojem razmišljanju se je avtor Jože Bartolj zazrl na minulo leto in ob doživetem razmišljal o vrednotenju vsega, kar doživljamo.
Avtor v besedilu razmišlja o vplivu naglice in instantne kulture na doživljanje narave, medosebnih odnosov in vzgoje. Vse omenjeno in še marsikaj drugega v življenju terja postopnost in čas. Opominja, da je resničnost kompleksna, zgodovina pa mešanica lepote in bolečine, kar kliče k potrpežljivosti in zavedanju, da na največje stvari v življenju – rojstvo, ljubezen in odrešenje – ne moremo vplivati sami. Adventno pričakovanje ni pasivno čakanje, ampak aktiven proces priprave srca za sprejemanje nečesa globljega in lepšega. Ključno vprašanje tega časa ostaja: Koga pričakujem in ali sem Nanj res pripravljen?
Avtor v besedilu razmišlja o vplivu naglice in instantne kulture na doživljanje narave, medosebnih odnosov in vzgoje. Vse omenjeno in še marsikaj drugega v življenju terja postopnost in čas. Opominja, da je resničnost kompleksna, zgodovina pa mešanica lepote in bolečine, kar kliče k potrpežljivosti in zavedanju, da na največje stvari v življenju – rojstvo, ljubezen in odrešenje – ne moremo vplivati sami. Adventno pričakovanje ni pasivno čakanje, ampak aktiven proces priprave srca za sprejemanje nečesa globljega in lepšega. Ključno vprašanje tega časa ostaja: Koga pričakujem in ali sem Nanj res pripravljen?
Mogoče je prav začetek adventnega časa lahko spodbuda, da si začnemo bolj prizadevati za mir, predvsem v okolju, kjer živimo: doma, s sodelavci, v našem kraju. Čeprav se včasih zdi, kot da živimo v nekem mehurčku, v katerem se nam ne more zgoditi ničesar, se to lahko hitro razblini.
Mogoče je prav začetek adventnega časa lahko spodbuda, da si začnemo bolj prizadevati za mir, predvsem v okolju, kjer živimo: doma, s sodelavci, v našem kraju. Čeprav se včasih zdi, kot da živimo v nekem mehurčku, v katerem se nam ne more zgoditi ničesar, se to lahko hitro razblini.
»Največje bogastvo so ljudje.« Tako večkrat slišimo, ko gre za vprašanje, kaj je najpomembnejši del neke ustanove in temu se pridružujem tudi sam, ko me ob 30. obletnici Radia Ognjišče sprašujejo, na kaj sem najbolj ponosen. Brez zadržkov in brez lažne preračunljivosti rečem, na sodelavce!
Tako je svoje razmišljanje začel odgovorni urednik Radia Ognjišče Tadej Sadar. Celotni komentar si lahko preberete tudi na spletnih straneh radia.
»Največje bogastvo so ljudje.« Tako večkrat slišimo, ko gre za vprašanje, kaj je najpomembnejši del neke ustanove in temu se pridružujem tudi sam, ko me ob 30. obletnici Radia Ognjišče sprašujejo, na kaj sem najbolj ponosen. Brez zadržkov in brez lažne preračunljivosti rečem, na sodelavce!
Tako je svoje razmišljanje začel odgovorni urednik Radia Ognjišče Tadej Sadar. Celotni komentar si lahko preberete tudi na spletnih straneh radia.
Naš pogled je kolumna, ki jo pišejo sodelavci Radia Ognjišče. Pogled je sicer rezerviran za oči. Kot takšen pozna več perspektiv. Ker je »naš«, se trudimo, da ima pogled na dogodke, ki se dotikajo vseh nas, tudi globino, še več, naša želja je, da se naš pogled sreča z vašim.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 20. januar 2025 ob 05-ih
Ob izteku preteklega leta, v tistih prazničnih dneh, ko si vzamemo čas za veselje, druženje in ustvarjanje načrtov, se je po dolgotrajni bolezni poslovila najina dobra prijateljica Ivanka.
Vedeli smo, da je rak napredoval preko meje ozdravljivosti. Veliko smo molili z njo in za njo. Nekateri za čudež popolne ozdravitve, drugi, za srečno zadnjo uro s čim manj trpljenja, tretji predvsem za njene najbližje.
Komentar sta pripravila Polonca in Tomaž Sokol, publicistka in obrtnik.
Pred odprtjem evropske prestolnice kulture smo v Doživetjih narave predstavili povsem novo pot, ki odseva zgodovino, korenine, rane in ponovni razcvet območja med Oglejem in Sveto Goro: Goriški camino. Dolg je 82 km in razdeljen na štiri etape. Ideja o njem je zorela že dlje časa iz potrebe povezati obe starodavni in romarski svetišči. Vodja projekta na slovenski strani Nace Novak je spregovoril o vsem, kar mora romar vedeti, preden prime za popotno palico, pa tudi o snovanju idej za naprej.
Kratke zgodbe Stefanosa Ksenakisa so tako prisrčne in polne življenja, nenazadnje jih je življenje tudi napisalo, da je njegova knjiga v kateri jih je zbral, kot globok vodnjak bistre vode, ki odžeja. Vabim vas, da se odžejate še ob treh iz njegovega zvezka čudežev, kot je knjigo z naslovom Življenje je darilo, poimenoval z delovnim naslovom. Izšla je pri založbi Primus.
Poleg pregleda najbolj aktualnih novic s kmetijskega področja, smo v nedeljski kmetijski oddaji slišali povzetek predavanja dr. Rafaela Mihaliča o zeleni elektriki za vsako ceno in pa svarilo Tevža Tavčarja o medijski razsežnosti ukrepov zelene politike, ki se je zajedla v skupno kmetijsko politiko in jo s pridom, na škodo kmetijstva, izkoriščajo nevladniki.
Zakaj ji šamrole razpokajo, je zanimalo poslušalko. Sestra Nikolina ji je svetovala, naj testo ohlapno zavija, naj ga nič ne nateza. Ovija naj poševno in pazi, da naslednja plast pokrije prejšnjo.
Ob 10. Teden pisanja z roko 2025 se je zvrstilo kar nekaj dogodkov in delavnic. Ker v naši dobi tehnologije oz. tipkovnic vse manj pišemo z roko, so med nami ljudje, ki so prepričani, da je ta finomotorična spretnost nujna za zdrav otrokov razvoj, dobro pa dene tudi odraslemu človeka. Gostja je bila predsednica Društva Radi pišemo z roko Nadja Lazar.
Slišali ste podrobnosti akcije Zveze potrošnikov Slovenije, ki znova organizira skupinski nakup, tokrat toplotnih črpalk za ogrevanje. Več nam bo povedala Barbara Primc, v studiu pa se ji je pridružil tudi energetski svetovalec Matjaž Eržen, ki je pojasnil, kaj je pomembno, ko se odločamo za prehod na ogrevanje s toplotno črpalko. Kako pomembna je toplotna izolacija hiše, kateri tip toplotne črpalke izbrati in kako bo po novem s položnicami za elektriko. Ali je nakup smotrn ali ne? O tem odloča več dejavnikov.